FOTO: Skok z roba vesolja – Felix presegel tudi hitrost zvoka

Felix Baumgartner je v Roswellu v ameriški zvezni državi Nova Mehika s kapsulo, ki je bila pripeta na velik balon, poletel naproti svojemu največjemu podvigu. Balon ga je ponesel do višine 39 kilometrov, nato pa je skočil in poskušal podreti štiri rekorde.

Podrl je rekord najvišjega poleta z balonom, med prostim padom pa je dosegel najvišjo hitrost v zgodovini. Dosegel je hitrost 1342,8 kilometra na uro (1,24 macha) in prebil zvočni zid. Skočil je z višine 39.045 metrov, njegov let je trajal štiri minute in 20 sekund, prosti pad pa je znašal 36.529 metrov, je povedal Brian Utley, predstavnik Mednarodne aeronavtične zveze (FAI). Poudaril je, da gre za prve podatke, ki jih bo morala zveza še uradno potrditi.

Ko je na višini 39 kilometrov stopil na stopnico, je Felix, kot je povedal po pristanku, razmišljal le o svoji varni vrnitvi na Zemljo. "Nisem želel umreti pred svojimi starši in svojim dekletom," je pojasnil.

Pred skokom je imel težave z vizirjem na čeladi, na katerem se mu je začela nabirati zmrzal. Z ekipo so ugotovili, da bo lahko kljub temu skočil, saj težav z obleko ni bilo. "Na stopnici sem čutil, da gleda ves svet. Želel sem si, da bi videli tisto, kar sem videl jaz. Bilo je prečudovito," pojasnjuje Felix. Med skokom ga je nekajkrat nenadzorovano obrnilo, a je nato ujel ravnotežje in se spravil v želen delta položaj z glavo navzdol.

Felix je tudi povedal, da je v trenutku, ko je presegel hitrost zvoka, to tudi čutil. "Bil sem v obleki, ki je bila pod pritiskom, in zraka okoli sebe nisem čutil," je povedal. Dodal je, da je ves čas med padanjem govoril, ko je imel težave z obračanjem, pa je tudi razmišljal o tem, da bi pritisnil gumb, ki bi odprl posebno padalo, ki bi ga spravilo v ravnotežje, vendar bi se moral nato posloviti od rekorda.

"Nismo vedeli, kaj se dogaja z vizirjem, ki je zamrzoval. Najbolj pomembno je bilo, da se Felix počuti dobro. Veseli nas, da je vse skupaj spravil pod nadzor. Ko je dosegel hitrost enega macha, je imel že vse pod nadzorom," je pojasnil Art Thompson, tehnični vodja misije Red Bull Stratos.

"To je bil zame izziv. Delovali smo kot ekipa in bilo je popolno. Felix je svoje delo opravil zelo dobro," je po končani misiji povedal Joe Kittinger, ki je bil edini človek, s katerim je Felix komuniciral med poletom in skokom. Kittinger je bil sicer do danes lastnik treh rekordov, ki jih je Felix podrl.

Felix je tudi dejal, da želi navdušiti mlajše generacije in da si želi biti član misije nekoga mlajšega, ki bo poskušal preseči njegove rekorde. "Imam sistem za takšne dosežke. Vsak cilj razbijem na manjše cilje, ne gledam na končni rezultat, zazrt sem le v naslednjo nalogo," je povedal Felix. "Včasih moraš iti zelo visoko gor, da se zaveš, kako majhen si," je še dejal.

Dolgo dvigovanje potekalo bolj ali manj brez zapletov

Felix je potreboval dobrih 11 minut, da se je z balonom dvignil do višine pet kilometrov. Polet pa je do te višine potekal brez zapletov. Do višine 10 kilometrov je potoval skoraj pol ure, na tej višini pa je že ujel vetrove, zaradi katerih je kapsula z balonom dosegla hitrost več kot 180 kilometrov na uro. Na višini 12 kilometrov so pogoji že zelo ekstremni, saj je temperatura na tej višini nižja od –50 stopinj Celzija. Pri višini okoli 14 kilometrov so se vetrovi nekoliko umirili in hitrost je padla na 150 kilometrov na uro. Do višine 15 kilometrov se je balon povzpel 45 minut po vzletu. Na višini 16 kilometrov pa je zunanja temperatura padla pod –67 stopinj Celzija. Na 17 kilometrih nadmorske višine so s kapsule odvrgli slabih 30 kilogramov balasta, da bi tako pospešili hitrost dvigovanja.

Po dobri uri od vzleta je Felix prišel nad t. i. Armstrongovo mejo, ki je na približno 19 kilometrih nadmorske višine. Tam je pritisk tako nizek, da človeško telo tega ne prenese, zato lahko preživi le v posebej prirejeni obleki, ki je pod večjim pritiskom. Zunanji pritisk na omenjeni višini znaša namreč le 0,08 bara. Eno uro in 12 minut po vzletu je bil Felix na višini 21 kilometrov. Hitrost se je na tej višini povsem umirila in je znašala le še okoli 25 kilometrov na uro, hitrost dvigovanja pa je znašala 4 metre na sekundo.

Presegel prvi rekord

Višino 24 kilometrov je Baumgartner dosegel po uri in 24 minutah. V tem času so ga vetrovi odnesli nekoliko bolj proti vzhodu, kot je bilo načrtovano, a večjih težav zaradi tega ni bilo, saj se je veter nato nekoliko obrnil in ga potisnil nazaj proti smeri hangarja. Manj kot dve uri po vzletu je dosegel višino 32 kilometrov. Ko je dosegel višino 33 kilometrov, se je prostornina balona precej povečala in iz zelo tankega materiala narejen balon je precej spremenil obliko. Do višine 34 kilometrov je potreboval nekaj sekund manj kot dve uri. Le tri minute pozneje je podrl prvi rekord, in sicer presegel je mejo najvišjega poleta z balonom (34,7 kilometra).

Natanko dve uri in sedem minut po vzletu je bil na višini 35.555 metrov, dve minuti in pol pozneje pa je še presegel višino 36,6 kilometra. Na tej višini pritisk v ozračju znaša le 0,001 bara. Ko je dosegel višino 37 kilometrov in se še počasi vzpenjal, se je ekipa tudi odločila, da so izpolnjeni pogoji, ki omogočajo Felixu, da skoči. Nato se je povzpel še na višino prek 38 kilometrov in skoraj presegel mejo 39 kilometrov, a so nato iz balona prek posebnih odprtin spustili nekaj helija in ga ustavili na približno 38.950 metrih nadmorske višine. Pri tem je začel spuščati pritisk v kapsuli, hkrati pa dvigovati pritisk v svoji obleki.

Kmalu za tem je skočil z višine 39 kilometrov. Njegov prosti pad je trajal štiri minute in 19 sekund, nato pa je odprl padalo. Pri padanju je presegel hitrost 1137 kilometrov na uro in je podrl dosedanji rekord. Hkrati naj bi presegel tudi hitrost zvoka, vendar pa so vsi ti rekordi za zdaj neuradni in bodo postali uradni, ko jih bo potrdila Mednarodna aeronavtična zveza (FAI).

Pred poletom nekaj težav z vetrom

Danes je bilo vreme ugodno. Zjutraj so imeli nekaj težav z vetrom na višini približno 200 metrov, zaradi česar so vremenoslovci trikrat prestavili uro začetka poleta. Tako je 43-letni Avstrijec v svoji kapsuli poletel okoli 17.30 po našem času.

Skok so sprva nameravali izvesti pred devetimi dnevi, vendar tega ni dovoljevalo vreme. V torek je balon s kapsulo že skoraj poletel, a so v zadnjem trenutku polet odpovedali, saj so sunki vetra začeli premetavati balon, ki je sicer narejen iz zelo tankega materiala in prenese le vetrove, ki pihajo manj kot pet kilometrov na uro.

Felix je po torkovi odložitvi poleta dejal, da je to načelo njegove živce, vendar pa se je veselil, da je bil polet prestavljen na današnji dan. 14. oktobra 1947, pred natanko 65 leti, je namreč Chuck Yeager s poskusnim letalom v Kaliforniji prvič prebil zvočni zid in se tako zapisal v zgodovino.

"Želim si prebiti zvočni zid, ne glede na to, kar to zahteva. Dokler imamo rezerven balon in več dni za polet, sem v redu," je v zadnjih dneh dejal Felix, sicer nekdanji vojaški padalec. 

Slišal le glas dosedanjega rekorderja

Felix je tako podrl rekord Američana Kittingerja, ki je avgusta 1960 skočil z višine 31,3 kilometra in se zelo približal hitrosti zvoka. Tokrat je bil Kittinger član Felixove posadke ter je bil v dve uri in pol trajajočem vzpenjanju in desetminutnem padanju edini glas, ki ga je Felix slišal. "Vse je odlično in ti si na poti v vesolje," je prek radijske zveze Felixu po vzletu povedal Kittinger.

Inženirji so naredili posebno kapsulo, hkrati pa tudi posebno obleko, podobno tistim, ki jih v vesolju nosijo astronavti. Baumgartner je sicer znan po številnih norih podvigih, kot so skoki s stolpnic, kipov ter prelet angleškega kanala, in današnji podvig se zdi še eden izmed njih, vendar pa njegova ekipa poudarja, da bi lahko prišli do zelo pomembnih spoznanj, ki bi jih lahko uporabili tudi v znanstvene namene.

Raziskovalci, ki sodelujejo pri projektu Red Bull Stratos, verjamejo, da bodo zbrane informacije pomembne za razvoj novih sistemov evakuacije v nujnih primerih iz plovil, ki letijo na ekstremno visokih višinah. Nasa in njeni razvijalci vesoljskih plovil so že prosili, da bi bili o vsem obveščeni.