Slovenca, ki bosta v vinske kleti vpeljala sodobno tehnologijo

Jaz pa gruntam, da bi naštudiral kak revolucionarni napredni postopek za izdelavo krajnskih klobas, da bi bile še desetkrat bolj dobre kot so že tako. Se mi zdi, da bi bile digitalne krajnske klobase zadetek v polno. Take bi še Japonci po mojem radi jedli. In bi jih drago plačali. Če bi mi uspelo prodreti z njimi še na kitajski trg, bi bil pa problem brezposelnosti praktično rešen. Računam, da bi rabil potem okrog 80.000 delavcev, ki bi proizvajali klobase, ostalih 40.000 brezposelnih bi se pa lahko registriralo kot S.P in gojilo prašiče za surovino. ---> Hrvatarji pa v jok od faušije, ker bi bili spet sto let za časom, kar se tega tiče. ---> Edini problem, je ker ne poznam nobenega na kakem ministrstvu da bi se zmenil za subvencije. Za zagon bi rabil okrog 600 milijonov evrov po prvih predračunih. Če kdo pozna koga slučajno na Ministrstvu za znanost in tehnologijo .... Kakih dvesto milijonov bi mogoče še kmetijski minister lahko stisnil ... Čeprav gre pri digitalnih krajnskih v bistvu res bolj za Hi-Tech zadevo ....

Manj ko bo vmešavanja v naše vinske kleti, boljše bo vino.

Vinar bo dobil SMS - Pojdi v klet kajti fermentacija se bo končala. Odgovoril bo; Ferdaman telefon butasti, saj sem že cel teden s prijatelji v kleti, ker je že pred dnevi Martinj spremenil mošt v vin. Ne rabimo mi algoritma, saj če kdo na harmonko ureže polko imamo vsi alkoritem - pa še enega smeškota za na konc

da le nebo vse ostali pri ideji.

Vino je res lahko zdravilo, meni je dovolj pol deci do en deciliter, če se hočem malo razvedriti ali za desert. Rada bi povedala nekaj o alkoholu v moji družini: bilo nas je 6 otrok, starši kmečki, oče alkoholik. Ko je bil malo napit, je bil ljubko zabaven, ko je popil še malo, je postajal nevarno agresiven, kot majhna deklica sem trepetala od strahu pred takim, pri opazovanju ga, sem zaznala, da skrivoma škripa z zobmi, grdo poglejuje mamo, vsakega otročka od nas, ki smo se mu približali, še psa ali mačko, ki mu smukne k nogam je brcnil vstran, ko pa se je nočilo, strah in trepet naši družinici. Pobrali smo nujne cunjice in bežali, ko je prihajal kar z vilami iz hleva v našo malo kuhnjico, vpil, da nas bo vse nabodo in mamo in nas-fačuke... smuknili smo ven, mnogokrat bosi, goli, tudi iz postelje, kar v sneg in v sosedove štale, kjer smo si čez noč ogrinjali neke cunje, ki jih me mati zagrabila za sabo med dirjanjem pred besnečim očetom. Ponoči, nemalokrat sem komaj čakala, kdaj se bo podelala krava, da bom hitro zarinila smoje skoraj že zmrznjene nogice v tako prijetno topli kravji drek, roke, ki pa so mi tudi krnele od mraza sem tesno oprijemala kravje kože, ki je tudi bila topla. Spomnim se dneva, ko sem mamo prosila, naj mi gre odrezat s koso nogi, ker me preveč zebe in sta mi itak že zmrznili, natranko se po 55 letih spomnim materinega obraza, kako je ozelenel ob tej moji prošnji, naj mi odreze nogici, da me več ne bo zeblo, videla sem, ne samo, da je v obraz ozelenela temveč, kako ji je začelo vlečti v gube njen obraz okrog oči, čelo in med usti in lici, gube se se kar zarezovale v globino njenega obraza, ko je velikih oči nemo zrla v moje proseče oči v kupu korizinja, ki je bil zložen v stolpičasti steber, v katerem smo otroci z materjo prebili to noč, kot marsikatero prej a zdaj se je že začelo daniti in žal mi je bilo, da se dani, da sem morala videti materin obraz-tako trpeči, oče pa je sam napit kraljeval v svoji hiši. Ko se je zdanilo, smo bežali v šolo, lačni, premraženi, brez čevljev, za malico pa itak ni bilo, tudi v šoli sem bila spet žalostna, ker sem iz hodnika opazovala sošolce-rome, ki zastonj dobivajo škornje, zvezke, malico... jaz pa brez teh dobrin razmišljam, kako bi popravila krivice na tem svetu. Če bi bila vsemogoča, nebi brezplačno zdravila alkoholikov, niti narkomanov. To bi bil moj prvi ukrep. Sem za uživanje vina, žganja le mikro malo in tudi do 4 žlice konoplje na dan odžene raka vstran. To povem na glas, ker sem jaz osebno premagala raka s konopljo in z zelišči. Sejem konopljo a žel sem zaradi tega ožigosana.

"Martin ni tisti, ki iz vode naredi vino. To v resnici naredijo vinarji s trdim delom".....Sedaj res ne vem več ali se norčujete iz nas, ali iz samih sebe, ko pišete takšne neumnosti....

Najprej skoči, nato pa reči hop.