Slovenski finančni direktorji so že tretjič zapored najbolj pesimistični v Srednji Evropi in so prepričani, da se Slovenija leta 2014 še ne bo izkopala iz gospodarske krize, je razvidno iz raziskave družbe Deloitte. Njeni predstavniki v Sloveniji so zato pozvali k ukrepom za bolj privlačno, spodbudno in optimistično gospodarsko okolje.
Kot je poudaril predsednik uprave družbe Deloitte v Sloveniji Yuri Sidorovich, so slabi rezultati "absolutno pričakovani". Za pesimizem, ki se je v Sloveniji že v tretji raziskavi pokazal za največjega, krivi odsotnost sprememb v Sloveniji. Po njegovih besedah vsak finančnik ve, da je v primeru, da podjetje zgolj oskrbiš z denarjem in v njem ničesar ne spremeniš, le vprašanje časa, kdaj bo znova "počilo". In tako je tudi z državo, je pojasnil. Opozoril je še, da rezultatov raziskave ne gre ignorirati in da bo treba nekaj spremeniti. Tega ne bo storil dedek Mraz, je sklenil.
Večina jih meni, da bo Slovenija ostala v recesiji
Kot je pojasnila menedžerka v oddelku revizije v družbi Deloitte v Sloveniji Katarina Kadunc, bo slovensko gospodarstvo po napovedih tudi letos ostalo v recesiji. Da se bo slovenski bruto domači proizvod (BDP) zmanjšal, po njenih besedah napoveduje 62 odstotkov anketirancev. V tej luči ne preseneča, da so na vprašanje o tem, ali je zdaj primeren čas, da bilance svoje družbe izpostavijo tveganjem, znova odgovorili s soglasnim ne. Takšen odgovor so podali kot edini v Srednji Evropi.
Mnenja slovenskih finančnih direktorjev glede finančnih obetov njihovih družb v tem letu sicer ostajajo podobna tistim iz lanskega leta in so manj pesimistična kot leta 2012. 27 odstotkov jih izraža zmerni optimizem, 42 odstotkov pa jih še vedno meni, da obeti ostajajo nespremenjeni.
Težko dostopna posojila
Slovenija sicer močno negativno izstopa po dostopnosti gospodarskih družb do novih posojil, je opozorila Kadunčeva. Glede na odgovore 79 odstotkov vprašanih so namreč nova posojila najtežje dostopna prav v naši državi, ki se je tako uvrstila tudi za Romunijo, Hrvaško in Srbijo. Na Poljskem, v Litvi in Latviji jih medtem 20 odstotkov meni, da so nova posojila lahko dostopna. Najemanje bančnih kreditov tako neprivlačno ostaja za 41 odstotkov slovenskih finančnih direktorjev.
Glavna prioriteta v naslednjih 12 mesecih je po besedah Kadunčeve za 77 odstotkov (pred tem dve tretjini) slovenskih finančnih direktorjev prestrukturiranje družbe, da bi se pri tem utegnilo zvišati število združitev in prevzemov, pa jih ocenjuje 62 odstotkov (pred tem 38 odstotkov). Med ostalimi prioritetami so finančni direktorji navedli izboljšanje likvidnosti (35 odstotkov) in okrepitev prihodkov z novih trgov (27 odstotkov).
Za veliko je kriva država
Slovenski finančni direktorji v približno 35 odstotkih verjamejo, da gospodarsko rast najbolj ovirata prevelika vključenost države v gospodarstvo, v približno 25 odstotkih pa za to krivijo prepogoste spremembe v gospodarski politiki države, je nanizala Kadunčeva. V tem smislu ne preseneča, da v 54 odstotkih odločno nasprotujejo uvajanju novih dajatev in da je le za 24 odstotkov vprašanih še najbolj sprejemljiva uvedba nepremičninskega davka.
Mnenja o najpomembnejših dejavnikih rasti so medtem precej deljena: 26 odstotkov jih navaja razvoj finančnega sektorja, po 16 odstotkov zmanjšanje korupcije in znižanje davkov, 14 odstotkov razvoj tehnologije, le štirje odstotki pa državno podporo podjetjem.
Deloitte v Sloveniji je prvič izvedel tudi raziskavo med hitro rastočimi podjetji v zasebni lasti. Menedžer v oddelku revizije v družbi Martin Železnik je med razlikami med finančnimi direktorji velikih družb in finančnimi direktorji hitro rastočih podjetij izpostavil optimizem glede rasti BDP.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.