Slovenci v davčnih oazah: podjetja odpirali po pomembnih poslovnih dogodkih doma

Seznam več sto tisoč podjetij v davčnih oazah in njihovih lastnikov, ki ga je dobil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev, je postal javno dostopen.

Objava podatkov o odtekanju denarja v davčne oaze je po svetu sprožila davčne nadzore ter načrte za spremembe zakonodaje. Slovenska vlada medtem o problemu še molči, so pa na seznamu tudi imena Slovencev.

Konzorcij novinarjev podatke na ogled ponuja široki javnosti, da bi se vsi zavedali, da je uhajanje denarja v davčne oaze težava nas vseh in da bi vsi lahko prijavili kakšno podrobnost, ki bi jo o teh ljudeh vedeli, pa tudi zato, da davčne uprave in vlade po svetu odslej ne bi več imele izgovorov.

Že dolgo je jasno, kaj je bistvo davčnih oaz in v katerih državah so, tudi v Evropi, pa se tega problema nihče ni zares lotil, pravi slovenska evropska poslanka, avtorica pobude za boj proti davčnim oazam Mojca Kleva. In dejansko je ta seznam že sprožil aktivnosti marsikatere vlade za večjo transparentnost poslovanja v davčnih oazah, tudi v EU.

"Nekaj pozitivnih znakov daje tudi trenutno zasedanje G8, na katerem je premier Velike Britanije odprl temo o transparentnosti in potrebi o javnih registrih z javno znanimi imeni lastništva skladov, podjetij, fundacij," pravi Kleva.

V sodelovanju s Centrom za preiskovalno novinarstvo so bili slovenski lastniki podjetij v davčnih oazah razkriti tudi v seriji prispevkov v oddaji 24UR.

Prvi je bil več sto milijonov težak igralec na svetovnem investicijskem trgu Zoltan Varga, pa soobsojeni v zadevi Šuštar Boštjan Šoba in Marijan Groff, investitor v celo vrsto slovenskih podjetij, sodni postopek proti njemu zaradi neuspešnega menedžerskega prevzema Iskre Avtoelektrika bo končan v kratkem. Družina Puntar je po prodaji ogromnega števila zemljišč v Krškem odprla podjetja v davčni oazi, nekaj mesecev zatem pa še trgovsko središče. Da bi kupil zemljišče v Aziji je "off shore" podjetje ustanovil tudi oče prve slovenske komercialne televizije Vladimir Polič. Direktor izolske ladjedelnice Tomaž Jeločnik je direktor "off shore" podjetja, katerega povezave segajo v največje telekomunikacijske mreže na Balkanu, sodijo mu zaradi domnevnih davčnih utaj. Podjetje na britanskih Deviški otokih je ustanovil tudi Peter Rajgelj, prav v času, ko je sodeloval pri nezakonitem tiskanju cigaretnih vrednotnic in tiskanju ponarejenega denarja, zaradi česar je bil na pet let zapora obsojen v Belgiji. Sveže pečeni profesor na kemijski fakulteti Tomaž Urbič je imel več "off shore" podjetij z virtualnimi naslovi. Gorazd Mušič o svojem podjetju na Deviških otokih ne ve nič, Tomaža Petejana, direktorja Cicibana, nam ni uspelo priklicati.

Čeprav je jasno, da odpiranje podjetij v davčnih oazah za to, da bi se izognili plačilu višjih davkov v domačih državah, ni nezakonito, se je med preiskovanjem izkazalo, da, prvič, nihče od razkritih lastništva podjetja ni prijavil davčni upravi, drugič, da odpiranje podjetij navadno časovno sovpade s kakšnim pomembnim poslovnim dogodkom doma in, tretjič, da proti nekaterim od teh ljudi tečejo sodni postopki v Sloveniji ali pa so že bili obsojeni.

Leta 2010 so Slovenci v davčne oaze nakazali več kot 1,6 milijarde evrov. 900 milijonov je prišlo nazaj, 700 pa jih je za vedno ostalo zunaj naše države. Da bi zajezila problem, bi Slovenija morala sprejeti novo zakonodajo.