Sodba je seveda zelo subjektivna. Po mojem se nam je najbolj izšlo dejstvo, da smo uspešno izšli iz vladne krize z uporabo inštrumentov, ki jih pozna naša ustavna ureditev, tako da se vladna kriza ni spremenila v politično krizo, kar bi se lahko in kar so nekateri tudi želeli. Najmanj pa se nam je izšlo dejstvo, da imamo velik proračunski primanjkljaj in da še nismo uspeli sprejeti proračuna za prihodnje leto.
Pred nekaj dnevi smo proslavili deseto obletnico plebiscita. Kako gledate na minulo obdobje, na vse spremembe, ki so se zgodile na družbenem in političnem področju?
Plebiscit je po moji sodbi vsekakor največje dejanje v zgodovini Slovencev. Z njim smo dobili pravico, da sami odločamo o svoji usodi in tudi prevzemamo odgovornost za to usodo. Mislim, da smo doslej to usodo uspešno nosili. Veliko pa je še za postoriti, življenje pa bo prinašalo nove naloge, ki bodo zahtevale temeljno enotnost in razumevanje nacionalnih interesov in dajanje prednosti tem interesom pred morebitnimi osebnimi ali strankarskimi interesi.
V Sloveniji skoraj ne mine leto, da ne bi govorili o aferah. Tudi letos jih je bilo kar nekaj, med katerimi so bile tudi takšne, v katere so posredno ali neposredno vpletali tudi vas. Katera vas je najbolj razjezila?
Po mojem mnenju ne gre za afere, pač pa za zelo resna vprašanja, pomembna za življenje države in njeno prihodnost. Tisto, kar bi kot predsednik države in državljan štel za najmanj vzpodbudno političen dogodek leta, je dejstvo, da se je slovenska vlada v zvezi s presojo demokratičnosti in evropskosti odločitve Državnega zbora, ki je na koncu vendarle uredil vprašanje volilnega sistema v Sloveniji, vprašanja, ki je dolgo časa razdvajalo slovensko politično javnost, obrnila na Beneško komisijo. V tem vidim predvsem veliko nezaupanje do lastnih ustanov, predvsem pa tudi nezaupanje do lastne sposobnosti, da v demokratičnem dialogu sami rešimo naš interni problem. Navsezadnje je tudi odgovor Beneške komisije potrditev tega, kar je storil Državni zbor. Ne glede na to ostaja neprijeten občutek, da ne znamo sami urediti stvari v svoji lastni hiši.
Kaj bi ob rojstvu vašega prvega vnuka izpostavili kot najpomembnejši svetovni ali domači dogodek?
Glede prvega ste uganili, to je gotovo najbolj pomemben dogodek, okoli drugega pa je veliko možnosti. Morebiti bi na prvo mesto v letu, ki se izteka, postavil uspehe slovenskih športnikov, ki so Slovenijo uvrstili med športno najbolj razvite narode. Ne toliko zaradi uspehov in športa samega, pač pa kot dokaz in potrditev mojega prepričanja, da Slovenci zmoremo izredno visoke dosežke, da zmoremo visoko kvaliteto in odličnost svojega dela, če imamo jasen cilj in za to tudi ustrezne pogoje. Vsekakor bi lahko take dosežke našli tudi na področju kulture in znanosti. V svetu pa bi izpostavil odkritje genuma s posledicami, ki jih prinaša za življenje človeštva.
Kakšno bi bilo vaše sporočilo državljankam in državljanom Slovenije ob koncu leta?
Da mislimo na prihodnost, na sočloveka, da si z iskreno mislijo zaželimo dobro in srečno leto in veliko prijaznega drug drugemu v letih, ki so pred nami.
