Sklepamo lahko, da bo NLB imela zaradi znanih nerešenih težav povezanih s hranilnimi vlogami, do dokončne rešitve le-teh, malo možnosti za prodor na zanjo najbolj zanimive trge držav nastalih na območju nekdanje Jugoslavije. Zato je njena srednjeročna strategija usmerjena predvsem v krepitev položaja v slovenskem bančnem sektorju in širitev ponudbenega spleta storitev. Zavarovalniška dejavnost je z bančno dokaj kompatibilna in ponuja relativno velik še neizkoriščen potencial na domačem trgu in tudi trgih držav nekdanje Jugoslavije. Tako si bi banka torej lahko odprla možnosti posrednega vstopa na željene trge, ki se kot ključni ciljni tuji trgi pojavljajo tudi v strategiji povezanih družb Slovenice in Adriatica.
Težava, s katero se lahko NLB v konkretnem primeru sreča, je po našem mnenju lastništvo oz. strategija največjega lastnika Slovenice. Splošno znano namreč je, da ima Slovenica pomembno vlogo v poslovanju sistema Kmečke družbe, zaradi česar lahko domnevamo, da si bo le–
