Megličeva je opozorila na poročilo evropskega direktorja Unicef Stephena Woodhousea, ki govori o vlogi nacionalnih odborov pri pripravi na posebno zasedanje in ki kar šestkrat omenja Slovenijo kot vzor, kako je treba to početi na področju Svetovnega gibanja za otroke. Po besedah predsednice slovenskega Unicefa poteka po vsem svetu zbiranje podpisov za peticijo, v kateri so navedene najosnovnejše otrokove pravice in ki bo predstavljena državnim voditeljem na posebnem zasedanju v New Yorku od 19. do 21. septembra. Slovenski državni vrh še ni napovedal udeležbe, v Unicefu pa upajo, da se bo odzval predsednik države Milan Kučan ali premier Janez Drnovšek. Le tri dni po koncu posebnega zasedanja o otrocih se začenja redno zasedanje nove generalne skupščine ZN.
Slovenija pa ima tudi nekaj pomanjkljivosti, na prvem mestu velik šolski osip. Megličeva je dejala, da je v Sloveniji kar 25 odstotkov otrok brez izobrazbe, zaradi česar je bila Slovenija izpostavljena kritiki na komisiji za otrokove pravice. To bo treba vsaj zmanjšati, predvsem z alternativnimi programi pomoči. Zaradi socioekonomskih razlik in selektivnosti šolskega sistema velik del otrok odpade od šolanja, zanje pa potem ni z ničemer poskrbljeno. Po besedah Megličeve pa nosi del odgovornosti za tako stanje tudi slaba štipendijska politika.
