Za izbrisane predlagajo višje odškodnine

Prvotni predlog zakona glede odškodnine za izbrisane je za okoli 10.000 upravičencev predvideval enostaven upravni postopek v višini odškodnine 40 evrov na mesec izbrisa. Zaradi ugovorov izbrisanih je koalicija pred jutrišnjo drugo obravnavo zakona o odškodninah za izbrisane v državni zbor vložila več dopolnil.

Ta med drugim določajo, da se izbrisanemu za vsak mesec izbrisa namesto do zdaj predlaganih 40 izplača 50 evrov. Najvišja odškodnina, ki bi jo v posebnem postopku določilo sodišče, pa bi lahko znašala največ trikratni znesek "redne" odškodnine. Po dozdajšnjem predlogu zakona, ki je konec septembra v DZ prestal prvo obravnavo, bi lahko sicer odškodnina, ki bi jo lahko v posebnem postopku pred sodiščem dobil izbrisani, znašala 2,5-kratnik odškodnine.

Z omenjenima dopolniloma se po besedah ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta koalicija nekoliko približuje tistemu, kar zahtevajo izbrisani in njihove organizacije, "zagotavlja pa tudi večjo zanesljivost, da bo zadeva prišla skozi na Evropskem sodišču za človekove pravice".

Poleg omenjenih dopolnil koalicija k zakonu po besedah Viranta predlaga tudi dopolnilo, po katerem bi bili do odškodnine upravičeni tudi tisti, ki so za status zaprosili po prvotni zakonodaji, vendar ga niso dobili, pozneje pa zanj po prenovljeni zakonodaji niso zaprosili. Po besedah Viranta gre za okoli 1000 ljudi, razlog za pripravo tovrstnega dopolnila pa je bilo po njegovih navedbah opozorilo, ki ga je bila naša država deležna na odboru namestnikov ministrov Sveta Evrope.

Med zanimivejšimi je še dopolnilo, po katerem se odškodnina, višja od 4000 evrov upravičencu izplača v petih enakih obrokih. Koalicija predlaga tudi dopolnilo, po katerem bi bili izbrisani, ki so pridobili dovoljenje za stalno prebivanje, "ena od prednostnih kategorij pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem".

Za izbrisane so to le "kozmetični popravki"

Izbrisani pa niso zadovoljni z dopolnjenim predlogom. Anton Debevec iz Civilne iniciative izbrisanih prebivalcev je tako prepričan, da so tudi novo predlagane, višje odškodnine, ki jih namerava v zakon vnesti koalicija, prenizke. "Gre za mizerijo in tlačenje človeka navzdol," pravi. Sam ni za to, da bi izbrisani državo z odškodninami "oskubili", se pa zavzema "za neke realne odškodnine". "Najboljše bi bilo, da bi Evropsko sodišče za človekove pravice povedalo, kakšna bi bila najprimernejša odškodnina," dodaja.

Dimitar Anakiev iz Združenja izbrisanih delavcev (prej Zveza izbrisanih Slovenije) meni, da so na novo predlagane odškodnine zgolj "kozmetični popravki", s katerimi želi vlada pokazati, da problem rešuje, čeprav ga dejansko ne rešuje.

Aleksandar Todorović iz Civilne iniciative izbrisanih aktivistov pa pravi, da zanj sama odškodnina ni toliko pomembna, kot se mu zdi pomembno to, da bi država ljudem, ki so bili leta 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva in nato preneseni v posebno evidenco tujcev, omogočila, da se vrnejo na nekdanje domove.

Slovenija bo upoštevala sodbo evropskega sodišča glede šestih izbrisanih

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) pa bo kmalu izreklo sodbo v še enem primeru izbrisa. V zadevi Kurić in ostali proti Sloveniji so pritožniki zahtevali povrnitev škode zaradi izbrisa. Z ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da bodo sodbo spoštovali, ne glede na to, kakšna bo. Sodba pa bo veljala le za omenjeno skupino šestih pritožnikov.