Precej pozornosti so zunanji ministri na pogovorih posvetili razmeram v Makedoniji. Že včeraj so na rednem mesečnem zasedanju vodje diplomacij petnajsterice ob ostri obsodbi nasilnih dejanj skrajnežev na severu države makedonske oblasti pozvali, naj okrepijo dialog z albansko skupnostjo, temu pozivu se je danes pridružil tudi šef slovenske diplomacije. Po Ruplovem mnenju je vzpostavljanje medsebojnega zaupanja med albansko in makedonsko skupnostjo preko dialoga ključnega pomena za umiritev razmer, na ta način pa bi preprečili tudi "vzpostavljanje relacije" med militantnimi skrajneži in splošno populacijo.
Znova je Rupel zavrnil nekatere pobude za mirovno konferenco na Balkanu, saj bi tak proces po njegovem mnenju utegnil pripeljati do spreminjanja meja na območju ali pa bi obstoj kakšne države ogrozil. Po ministrovem mnenju je treba izkoristiti že obstoječe strukture kot je pakt stabilnosti, posvetiti pa se je predvsem potrebno spodbujanju gospodarskega razvoja, saj sta gospodarska prosperiteta in stabilnost medsebojno trdno povezana. V tem kontekstu je pozdravil stabilizacijske in pridružitvene sporazume, ki jih EU v sklopu stabilizacijske politike do Balkana nudi državam iz regije. Doslej sta bila sklenjena dva, z Makedonijo in Hrvaško, Rupel pa se je zavzel za čimprejšnjo sklenitev sporazumov še z ostalimi državami.
Obrambni ministri so na ločenem zasedanju pregledali opravljeni napredek v smeri cilja, po katerem naj bi unija do leta 2003 vzpostavila lastne, približno 60.000-članske enote za posredovanje v regionalnih krizah, govora je bilo tudi o civilnem vidiku tovrstnih posredovanj. Slovenija je za sodelovanje v prihodnjih evropskih vojaških misijah že ponudila enote, ki so se v tovrstnih akcijah preizkusile, danes pa je minister Grizold izrazil slovenski interes za sodelovanje tudi na področju civilnih vidikov kriznega upravljanja. Sicer pa bo o konkretizaciji nadaljnjega sodelovanja EU s partnerskimi državami govora novembra, ko je predvideno naslednje tovrstno ministrsko zasedanje.
EU pri razvijanju skupne obrambne politike dialog razvija z vsemi trinajstimi kandidatkami za članstvo ter z Norveško in Islandijo, skratka z nečlanicami EU, ki kandidirajo za vstop v unijo ali pa so članice zveze Nato. Poleg Slovenije ter omenjenih Islandije in Norveške so to še Poljska, Češka, Madžarska, Estonija, Ciper, Malta, Slovaška, Litva, Latvija, Bolgarija, Romunija in Turčija. Sodelovanje poteka v dveh formatih. V formatu "EU+15" se z unijo o obrambi pogovarja vseh 15 partnerskih držav, v formatu "EU+6" pa unija dialog razvija z nečlanicami, ki so članice zveze Nato. V obeh formatih so potekali tudi današnji ministrski sestanki.