Namestnica predsednika komisije Tina Divjak je v studiu 24UR ZVEČER pojasnila, da komisija v teh primerih ni ugotovila kršitev zakonodaje, kljub morebitnim drugačnim pričakovanjem javnosti ali presoji po zdravi kmečki pameti. Poudarila je, da so njihove odločitve temeljile na dejstvu, da v določenih primerih zakonodaja bodisi ni predpisala jasnih prepovedi bodisi niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za ugotovitev nasprotja interesov.
Pri preverjanju dopustovanja Roberta Goloba na otoku Ugljan KPK ni našla dokazov o vplivanju na podjetje DC Limited. "Seveda smo postopek ustavili, kajti seveda vsak, tudi predsednik vlade, lahko v svojem zasebnem času preživlja čas s komerkoli," je pojasnila Divjakova.
Podobno se je izteklo v primeru Francija Matoza, kjer je KPK kljub rekordnemu številu prijav ugotovila, da o kandidatih za ministre dokončno presojajo poslanci. "Žogica je torej tukaj, na poslancih, ne na predsedniku vlade, ki nima odločevalske moči v tem postopku," je izpostavila Divjakova. S tem je pojasnila ključno razliko med to in prejšnjimi zadevami, kjer je bila ugotovljena kršitev pri neposrednem glasovanju za člana nadzornega sveta.
Komisija za preprečevanje korupcije opozarja na sistemske luknje v zakonodaji, zlasti v primeru Marka Lotriča, kjer zakonodajalec ob pripravi Zakona o državnem svetu ni predvidel sočasnega opravljanja funkcije predsednika stranke in predsednika Državnega sveta. Izpostavila je, da gre za zakonsko neurejeno situacijo, ki pa ni nujno etično neproblematična.
Divjakova je priznala razočaranje javnosti, a pojasnila: "Če zakon nečesa ne določa kot prepovedano ravnanje, potem komisija kršitve ne more ugotoviti." Zato se pripravljajo priporočila, ki bi morala vplivati na delovanje oblasti. Prvi sklop se nanaša na jasnejšo transparentnost v zakonodajnih postopkih, kjer KPK priporoča razkritje vseh, ki so pri pripravi zakonov sodelovali. Drugi sklop pa cilja na strožji nadzor nad financiranjem političnih strank, vključno z nadzorom Računskega sodišča in omejitvami pri poslovanju z gotovino.
Cilj je zagotoviti, da bi bili vsi zunanji svetovalci in pobudniki zakonov javno objavljeni, s čimer bi poslanci in javnost lažje ocenili, ali je nek predpis pisan v javnem interesu ali pa "na roko" določenim skupinam.
"Zelo jasno je treba spoštovati poslovnik ... zakone po skrajšanem postopku sprejemati samo takrat, ko resnično obstajajo razlogi za to," je dejala Divjakova. Po njenih besedah so potegnili "ročno zavoro" pri določenih zakonskih spremembah, saj morajo biti te premišljene in skladne z ustavo, pri čemer morajo sodelovati tudi institucije, ki jih zakoni zadevajo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.