Je prihodnost pravica do odločitve o lastni smrti?

V Sloveniji se je pričelo intenzivno zbiranje podpisov za razpis referenduma o kontroverznem Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, saj morajo pobudniki, med katerimi izstopa Koalicija proti zastrupitvi bolnikov pod vodstvom Aleša Primca, do 5. oktobra zbrati zahtevanih 40.000 podpisov volivcev. Ta predlog zakona predvideva, da bi polnoletnim bolnikom, ki so sposobni samostojnega odločanja in trpijo zaradi hude neozdravljive bolezni ali trajne okvare zdravja, omogočil pravico do prostovoljnega in dostojanstvenega končanja življenja. Vendar pa so pobudniki referenduma, na čelu s Primcem, zakon ostro obsodili kot "krivičen, nehuman" in trdijo, da krši temeljno načelo ustave o nedotakljivosti človekovega življenja. To pereče vprašanje je sprožilo vročo javno razpravo, v kateri sta se soočila Aleš Primc, pobudnik referenduma, in Andrej Pleterski, pobudnik zakona. 

Andrej Pleterski je izrazil močno nestrinjanje z imenom nasprotnikov zakona, "Koalicija proti zastrupitvi bolnikov," ki ga je označil za strateško in manipulativno izbrano ter globoko zavajajoče. Poudaril je, da to poimenovanje ni naključje, ampak se je "rodilo v krogu škofovske konference že pred nekaj leti", kar po njegovem mnenju jasno kaže na neposredno povezavo med Alešem Primcem in katoliško cerkvijo. Primca je odkrito opisal kot "vojščaka katoliške cerkve," s čimer je želel izpostaviti domnevno ideološko in hierarhično podrejenost. V duhu nadškofa Zoreta, ki poziva k poimenovanju stvari s pravim imenom, je Pleterski ime koalicije označil kot "lažnivo". Njegova kritika poudarja, da tako poimenovanje ni le neiskreno, ampak aktivno ustvarja negativen in moralno sporen vtis v javnosti, poskuša vzbuditi strah in napačno razumevanje pravega bistva zakona o prostovoljnem končanju življenja, ki sega v globoko spoštovanje človeškega dostojanstva in samostojne volje. S to opazko Pleterski namiguje, da Primčeva iniciativa služi interesom cerkve, namesto objektivnega obveščanja javnosti.

Aleš Primc je branil izbiro imena "Koalicija proti zastrupitvi bolnikov", vztrajajoč, da ta terminološka izbira natančno odraža naravo zakona in njegove prikrite motive. Primc je poudaril, da zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja dejansko pomeni "zastrupitev" bolnikov in je v tesni povezavi s pragmatičnimi finančnimi interesi vladne politike. Trdi, da je vlada sprejela ta zakon primarno z namenom zmanjšanja stroškov, namenjenih za zdravljenje bolnikov in izplačevanje pokojnin. Opozoril je, da "človek, ki ga bodo zastrupili, se ne bo nikoli več postavil v nobeno vrsto za zdravnika in nobene pokojnine mu več ne bo treba izplačati". Celoten predlog je opisal kot vladno strategijo za varčevanje na račun človeških življenj.

Andrej Pleterski je odločno zavrnil navedbe o zmanjševanju stroškov in trditve Aleša Primca. Obtožil je, da "škofje o zakonu lažejo in opravljajo vse podpornike tega zakona", ter jih pozval k spoštovanju osme božje zapovedi, "Ne pričaj po krivem".  Pleterski je namignil, da v Primčevem diskurzu manjka "tistega, čemur kristjani rečejo Božja ljubezen". S tem je poudaril, da bi pravi pristop moral vključevati sočutje do neozdravljivo bolnih, ki doživljajo neznosno trpljenje. Namesto obsojanja bi bilo po njegovem mnenju treba omogočiti dostojanstveno izbiro tistim, ki ne želijo nadaljevati svojega trpljenja. Zakon po njegovem omogoča pravico do končanja življenja na dostojanstven način, kar naj bi bilo del pristopa, ki vključuje spoštovanje individualnih odločitev posameznika in je v sozvočju z modernimi trendi, kjer je v ospredju človekova svoboda.

Aleš Primc je ostro odgovoril Pleterskemu s poudarkom na svoji globoki verski zavezanosti. Izjavil se je za "ponosnega kristjana, vernika" in jasno poudaril, da je to zanj "verska dolžnost", da se upre zakonu, ki po njegovem mnenju očitno krši "Božjo zapoved ne ubijaj" in je v neposrednem nasprotju z "Jezusovim naukom ljubezni".  Primc je poudaril, da je dolžnost vsakega posameznika, da pomaga in skrbi za človeka v trpljenju, ne pa, da se mu omogoči dostop do možnosti zastrupitve, kar razume kot konec.

Pleterski je kategorično zavrnil očitke o zlorabah in poudaril, da zakon vključuje številne varnostne varovalke. Ključna določba je, da se vsakdo odloča "pri polni sposobnosti odločanja o sebi". Pleterski je pojasnil, da je ta zakon celo "varnejši, kot je bil zakon iz predloga srebrne niti". Opozoril je, da se "nikomur ni treba bati kakršnekoli zlorabe, v nobeni od držav, ki imajo zakone, ki imajo manj varovalk kot slovenski zakon, se ni zgodila še nobena sodno potrjena zloraba". Zagotovil je, da je slovenski zakon varen, saj se volja pacienta večkrat preverja, vključno z overitvijo pred notarjem, kar zagotavlja transparentnost in preprečuje možnosti morebitnih nepravilnosti ali manipulacij z ljudmi v stanju stiske, ko si sami ne morejo več ustvariti realne slike. Prav tako je izpostavil, da je celoten postopek natančno nadzorovan in vsaka faza skrbno dokumentirana, da se preprečijo kakršnekoli kršitve. Njegova argumentacija temelji na prepričanju v robustnost predlaganih mehanizmov, ki ščitijo individualne pravice. Pleterski tudi meni, da bi imel vsakdo pravico do dostojanstvenega življenja in konca življenja.

Aleš Primc je Pleterskega obtožil zavajanja glede varnosti zakona in opozoril na morebitne zlorabe. Navedel je, da se v "primerljivih zakonskih ureditvah" dogajajo "zlorabe od dvajset do trideset odstotkov," pri čemer gre za "uradno ugotovljene zlorabe, za katere ne obstaja evidentirana dokazana pot izraženega soglasja".