Slovenska ljudska stranka SLS

Ustanovitev stranke: 12. maja 1988

Število članov:  16.000 članov

Rezultat zadnjih parlamentarnih volitev 2011: 6,89 odstotka glasov (6 poslancev)

Predsednik: Franc Bogovič

S KOM BI SE POVEZOVALI?

V SLS kot dva ključna izziva Slovenije izpostavljajo ureditev javnih financ in vzpostavitev pogojev za vnovičen zagon gospodarstva in posledičnega ustvarjanja novih delovnih mest. Sodelovati želijo zato s strankami, ki razumejo, da takšno zaporedje vodi k izboljšanjem tudi na drugih področjih. "Težko pa SLS sodeluje s strankami, ki so jih polna usta socialnih in drugih pravic, hkrati pa ne znajo povedati, kako in na kakšen način jih bodo zagotovile. Prav tako se nam ne zdi smiselno sodelovanje s tistimi, ki zagovarjajo zgolj ozke interese posameznih skupin oz. politike, se nagibajo stran od evropskih integracij, iščejo zunanjega sovražnika in Slovenijo silijo v osamo," pravijo.

KOGA BI PREDLAGALI ZA MANDATARJA?
Predsednika stranke Franca Bogoviča: "Kot človek, ki je v svojem življenju kot gospodarstvenik spoznaval podjetništvo in v njem deloval tako, da je vsak mesec zagotavljal kruh svojim približno 20 zaposlenim, in kot predstavnik ljudi v občinskem svetu, 3 x zapored izvoljeni župan, dvakrat zapored izvoljeni poslanec Državnega zbora RS in minister za kmetijstvo in okolje delal predvsem v izvršnih vejah oblasti, si je nabral ogromno izkušenj za prevzem najodgovornejše funkcije v državi."

DIAGNOZA KRIZE IN UKREPI, S KATERIMI BI SLOVENIJO VRNILI NA PRAVO POT
V SLS ocenjujejo, da je sedanja kriza v Sloveniji posledica svetovne gospodarsko-finančne krize v letih 2009-2010, ki je Slovenijo ujela popolnoma nepripravljeno, podobno neprimerne pa so bile tudi reakcije politike prvih nekaj let po začetku krize, pri čemer se je pokazala tudi kriza moralno etičnih vrednot v Sloveniji.

Predlagani ukrepi:
1. Strukturne reforme na področju zdravstva, šolstva in javnega sektorja, v naslednjih letih tudi pokojninska reforma.
2. Delovna mesta lahko ustvari samo gospodarstvo v zasebnem sektorju, ki pa zato potrebuje mednarodno konkurenčno okolje. Zato je treba zniževati stroške dela, stabilizirati davčno okolje in administrativno razbremeniti mala in srednja podjetja ter jim skozi ustreznejšo delovno zakonodajo tudi olajšati zaposlovanje. Javni sektor pa mora biti učinkovitejši servis za podjetja in tudi za državljane.
3. Strateško in s sistemskimi ukrepi je treba začeti izkoriščati naše naravne potenciale oziroma vire, ki so hrana, voda, les, kar skozi večjo samooskrbe na številnih področjih zagotavlja dodatna delovna mesta in pomemben prispevek h krepitvi gospodarske rasti.
4. Državo je treba decentralizirati in številne pristojnosti prenesti na regijsko raven v okviru medobčinskih uprav.
5. Zagotoviti pravno državo enako za vse, v pravosodju doseči skrajšanje sodnih postopkov, uveljaviti ničelno toleranco do korupcije in kadrovsko okrepiti NPU skupaj z ustanovitvijo specializiranih enot finančne policije.

S KATERIMI UKREPI BI PREPREČILI NOVE BANČNE LUKNJE?
V SLS poudarjajo, da je bil pristop k sanaciji bančnega sistema zasnovan v vladi, v kateri je sodelovala SLS. Po tem načrtu se del slabih terjatev prenese na DUTB, ki z njimi aktivno upravlja in jih v roku 5 let vnovči na način, da bo kar največ vložka prišlo nazaj v državni proračun, dokapitalizirane banke pa začnejo ugodno kreditirati podjetja in prebivalstvo. Prav tako stečejo postopki za privatizacijo bančnega sektorja. Samo s tem se lahko po mnenju SLS izognemo vnovičnim bančnim luknjam, ki bi jih morali krpati davkoplačevalci. Ko se država odreče lastniški funkciji, lahko namreč aktivneje pristopi k nadzorni funkciji in tudi hitreje reagira na morebitne anomalije v bančnem sistemu.

Družbi za upravljanje terjatev bank pa je treba glede na dogodke v zadnjih mesecih še enkrat zelo jasno opredeliti njeno funkcijo in sicer, da je njihova naloga učinkovito upravljanje in unovčevanje terjatev v omejenem časovnem obdobju, še pozdarjajo.

KAKO BI ZMANJŠALI ZADOLŽEVANJE SLOVENIJE?

Predlagajo postopno konsolidacijo javnih financ. Najprej bi v 2-3 letih odpravili proračunski primanjkljaj. Podpirajo sprejetje izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu, ki bo Sloveniji nalagal pripravo proračunov v skladu z zmožnostmi in omogočal ustvarjanje presežkov v časih rasti, hkrati pa zagotavljal aktivnejšo ekonomsko politiko v časih krize. Del dolga bi zmanjšali tudi z uspešno prodajo dela državnega premoženja, ki ne zajema strateških in infrastrukturnih družb. S sprejemanjem sistemskih reform in posledičnim izboljšanjem gospodarskega stanja v državi pa bi padle tudi obrestne mere. V naslednjih letih bo namreč treba tudi nadomeščati drage kredite iz obdobja zelo visokih obrestnih mer s cenejšimi krediti, opozarjajo.

KAJ OBLJUBLJAJO GOSPODARSTVU?
Glavni poudarki gospodarskega dela programa:
1.     Ukinitev dela za določen čas in sprememba delovnopravne zakonodaje v smeri večje fleksibilnosti, ki bo varna za delavce in privlačna za delodajalce, saj bo omogočala hitro zaposlovanje brez administrativnih ovir, odpuščanje pa bo vezano na objektivne razloge.
2.     Znižanje davčne obremenitve dela prek dohodninske lestvice in nižanje drugih obremenitev gospodarstvu ob hkratni ukinitvi neproduktivnih državnih subvencij in uvedbi socialne kapice.
3.     Ustvarjanje konkurenčnejšega poslovnega okolja s stabilno in predvidljivo davčno politiko, s skrajšanjem postopkov prostorskega urejanja in pridobivanj gradbenih okoljskih in drugih dovoljenj.
4.     Povečanje prehranske samooskrbe, izkoriščanje vode za energetsko oskrbo ter izraba lesnega potenciala (lesni centri) lahko pomeni velik delež novih zaposlitev.
5.     Transparentna privatizacija državnega premoženja z izjemo strateške infrastrukture in popolna odprtost okolja za tuje investicije.

KAKO BI ODPRAVILI OVIRE V POSLOVNEM OKOLJU?
Postopna deregulacija je nujno potrebna zaradi dviga konkurenčnosti, vendar jo je treba izvajati z določeno mero previdnosti. Preveč nepremišljeni posegi v nekatere regulirane poklice imajo lahko velike posledice pri padcu kakovosti opravljenih storitev in pojavu nelojalne konkurence, menijo in predlagajo zgledovanje po Avstriji, ki je deregulacijo izvedla sistemsko in po panogah.

Obljubljajo, da bodo prepolovili čas trajanje postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja ter omejili skrajni rok na največ 6 mesecev. Da bi to dosegli, bi med drugim zahtevali odgovornost od uslužbencev, ki vodijo postopke, ter uvedli sankcije za kršenje zakonskih rokov oziroma nagrajevali uspešne uslužbence za njihovo učinkovitost. Podobno odzivnost pričakujejo tudi pri pridobivanju okoljskih in drugih dovoljenj, ki so neposredno povezana z investicijsko dejavnostjo.

KAKO BI UREDILI TRG DELA?
V Sloveniji imamo preveč različnih oblik dela, ki imajo povsem različne davčne pogoje oziroma iz njih izhajajo povsem različne pravice delavcev, ocenjujejo v SLS. Zato bi ukinili delo za določen čas, hkrati pa težili k temu, da bi bile tudi ostale oblike dela tako po obveznostih delodajalcev kot tudi po pravicah delavcev, čim bolj izenačene. Zavod za zaposlovanje bi preoblikovali v Agencijo za delo, ki bi postala tudi začasni delodajalec.

KAKO BI UREDILI POKOJNINSKI SISTEM?
Novo pokojninsko reformo bo treba sprejeti že v naslednjem mandatu, saj se bodo v obdobju po letu 2020 že začele nove resne težave pri vzdržnosti sistema, na kar je opozorila tudi Evropska komisija, izpostavljajo v SLS.

"Potrebna je uvedba točkovnega sistema (pretvorba vrednosti pokojnin v točke, kar omogoča veliko lažji nadzor zavarovancev nad svojimi vplačili, hkrati pa bi zagotovil enakopravnost med starimi in novimi upokojenci in se s poenostavitvijo izognili zahtevnemu postopku usklajevanj oziroma valorizacije). Spodbujali bi vplačila v drugi steber in tretji steber ter vsa vplačila, ki jih zavarovanci sami vplačujejo v pokojninski sitem za svoje dodatno pokojninsko zavarovanje, oprostili vseh dajatev. Seveda če bodo sredstva črpali šele ob upokojitvi in ne pred tem. Delati je treba tudi na postopnem premiku iz obstoječega sistema na vzpostavitev naložbenega sistema pokojninskega zavarovanja, vendar ta sprememba je stvar strateškega pristopa države in presega en mandat Državnega zbora RS, bo pa o tem treba sprejeti odločitev," pravijo.

KAKO BI UREDILI ZDRAVSTVO?
Nemudoma je treba pripraviti in sprejeti zdravstveno reformo, ki bo usmerjena k odpravi dopolnilnega zavarovanja in razširitvi osnovnega zavarovanja, pri čemer se bo znesek za osnovno zavarovanje povišal nominalno (ne progresivno) v znesku tako, da bo strošek posameznika nižji od stroška sedanjega dopolnilnega zavarovanja, predlagajo.

Uvedli bi popolno ločitev zasebnega in javnega zdravstva, torej prepovedali hkratno izvajanje storitev v javnem in zasebnem sistemu. Prav tako bi v zdravstvenih zavodih in bolnišnicah uvedli dosledno ločitev upravljavskih funkcij od strokovnega zdravstvenega osebja.

Prepričani so, da je denarja v zdravstvu dovolj. Treba pa je izboljšati vodenje in upravljanje zavodov in se usmeriti v optimizacijo vseh procesov, tudi glede nabav in dobaviteljev. "Vladna zdravstvena politika je do zdaj žal sprejemala le logiko tistih v zdravstvu, ki ne zmorejo in ne želijo videti drugačnih rešitev, kot pa le sveži dodatni denar. Od tega denarja imajo večkrat koristi oni sami ne pa bolniki," opozarjajo in v zdravstvu napovedujejo enoten, reden, kontinuiran in strokovno voden nadzor. V SLS zato predlagajo novo institucijo, zavod ali agencijo za nadzore, ki bi nadzirala tako javni kot zasebni zdravstveni sistem. Vsak evro, ki se izgubi zaradi sistemskih ali osebnih napak, nevestnega ravnanja, zlorab, goljufij, namreč pomeni manj zdravstvene oskrbe, dodajajo.

Investicijsko dejavnost in javna naročila v zdravstvu je treba v okviru reforme spraviti pod eno streho in na ta način zagotoviti nadzor in boljši izkoristek sredstev, še menijo.  

KAM BI USMERILI ENERGETSKO POLITIKO?
S finančnimi in drugimi spodbudami bi pospešili naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za stavbe javne uprave, šole, vrtce, zdravstvene objekte ter tudi za stanovanjske objekte. Opozarjajo, da so se naložbe za področje vetrne, sončne, vodne energije in biomase v zadnjih 10 - 15 letih zmanjšale za več kot polovico, kar je treba popraviti in dokončati projekte hidroelektrarn na spodnji Savi in zagon projektov hidroelektrarn na Muri.

Porabo fosilnih goriv je treba zmanjševati in sprejeti ukrepe na osnovi katerih se bo v naslednjih 4 letih lahko zgradilo najmanj 10 lesnih centrov po Sloveniji, v katerih se bo pripravljalo lesne sekance, biomaso in pelete kot nadomestek za fosilna goriva pri ogrevanju objektov.

Za projekt Teš 6 SLS zahteva temeljito preiskavo in kazensko odgovornost.

Naklonjeni so preučitvi gradnje novega bloka nuklearke, saj gre za enega izmed najcenejših in manj okoljsko spornih projektov. Menijo, da bi se morala Slovenija odločno boriti za projekt Južni tok, saj se sicer zna zgoditi da bo trasa speljana mimo nas in ostali bomo brez vseh ugodnosti, ki jih takšna investicija prinaša. Če ne ovirajo pomorskega prometa in bi bila uporabljena najnovejša tehnologija na primerni lokaciji, plinskim terminalom ne nasprotujejo. In dodajajo, da plinski terminali v Žavljah niso izpolnjevali nobenega izmed teh pogojev.

KAJ OBLJUBLJAJO NA PODROČJU KMETIJSTVA IN VARNE HRANE?
Temeljna prioriteta SLS na področju kmetijstva je povečanje stopnje samooskrbe s hrano, ki je sicer na določenih segmentih odlična (mleko), drugod pa zaskrbljujoče nizka (zelenjava, svinjina …). Povečanje stopnje samooskrbe bi dosegli z več medsebojno povezanimi ukrepi. Trije izmed njih so:
-     vezava kmetijskih subvencij na produktivnost kmetije (podpora kmetijam, ki proizvajajo hrano),
-     davčne in ostale spodbude mladim prevzemnikom kmetijskih gospodarstev ter
-     aktivni pristop k ponovni vzpostavitvi opuščenih proizvodnih funkcij na kmetiji.
 
Zahtevati nameravajo, da bodo pri uvozu hrane s tretjih trgov upoštevana enako stroga merila, kot jih imajo pri pridelavi slovenski kmetje. Dokončati zakon s katerim bi tudi s pomočjo javnih sredstev izvedli promocijo slovenske lokalno pridelane hrane, pridelane po različnih shemah kakovosti.
Po vseh slovenskih mestih nameravajo spodbujati odprtje trgovin z lokalno pridelano hrano in na ta način okrepiti zaupanje potrošnikov v slovensko hrano.

KAJ IN KAKO BI IZBOLJŠALI NA PODROČJU PRAVOSODJA?
Učinkovitost slovenskega sodstva v SLS ocenjujejo s povprečno oceno 3. Menijo, da je ugled v očeh ljudi izgubilo predvsem zaradi slabe učinkovitosti, pa tudi zaradi občutka, da imamo dve pravni državi: eno za malega človeka, eno pa za elito - ljudi z zvezami v pravosodju ali debelimi denarnicami. Trpi pa tudi gospodarska klima, saj je pravno okolje eno najpomembnejših determinant z vidika tujih investicij.
V SLS bi zato ukinili trajni mandat sodnikov oziroma vsaj uvedli poskusni mandat. To bi prineslo določeno odgovornost pri opravljanju sodniškega poklica.

S spremembo zakonodaje bi omogočili pravosodnim organom zaplembo premoženja v primerih gospodarske kriminalitete, organiziranega kriminala in terorizma ter v vseh drugih primerih, ko posameznik ali pravni subjekt ne bo mogel dokazati izvora svojega premoženja.

Dodatno bi spodbujali tudi alternativno reševanje sporov.

KAKO BI POVRNILI ZAUPANJE LJUDI V POLITIKO?
SLS poudarja, da se zaupanje gradi s časom in na osnovi dejanj: "Z drugimi besedami - zaupamo lahko tistemu politiku, čigar delo spremljamo na daljši rok, ki ima za seboj uspešno izvedene projekte in ki pošteno in trdo dela. Z izkušenimi ljudmi, ki so se s političnim delom že izkazali in dobili zaupanje ljudi, se SLS trudi prispevati k dvigu zaupanja ljudi v politiko."

O stranki

Slovenska ljudska stranka je prva ustanovljena demokratična politična stranka po 2. svetovni vojni v Sloveniji. Kot so zapisali na svoji spletni strani, je SLS stranka slovenskega ljudstva, zavezana slovenski ustavnosti in državnosti, ki verjame v človeka in njegovo svobodo. Med vsemi političnimi strankami v Sloveniji ima najdaljo zgodovino. Ustanovljena je bila 12. maja 1988 v Ljubljani z imenom Slovenska kmečka zveza, njen prvi predsednik pa je bil Ivan Oman. 18. decembra 1990 se je preimenovala v Slovensko kmečko zvezo - ljudsko stranko. Stranki SLS in Slovenski krščanski demokrati (SKD) sta na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji leta 1990 kot del koalicije DEMOS dobili najvišje število glasov. Pomembno sta prispevali k demokratizaciji Slovenije in ustanovitvi neodvisne države.

27. junija 1992 je bil 3. kongres stranke. Takrat je njen predsednik postal Marjan Podobnik, stranka pa se je preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. 15. aprila 2000 je potekal združitveni kongres SLS in Slovenskih krščanskih demokatov (SKD), ki so se preimenovali v SLS+SKD Slovensko ljudsko stranko. Za predsednika je izvoljen Franc Zagožen. 3. marca 2001 je bil za predsednika izvoljen Franci But. Konec leta 2001 se je stranka preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. 15. novembra 2003 je bil izredni volilni kongres SLS, na katerem je bil za predsednika izvoljen Janez Podobnik. Novembra 2007 je predsednik stranke postal celjski župan Bojan Šrot, ki je s funkcije predsednika stranke odstopil predčasno, in sicer marca 2009. Začasno vodenje SLS prevzame prejšnji predsednik in tedanji podpredsednik stranke Janez Podobnik vse do kongresa v maju 2009, ko je bil za predsednika izvoljen Radovan Žerjav. Aktualni predsednik stranke Franc Bogovič je bil za predsednika stranke izvoljen na kongresu SLS 2. marca 2013.

- Ivan Oman 1988 - 1992
- Marjan Podobnik 1992 - 2000
- Franc Zagožen 2000 - 2001
- Franci But 2001 - 2003
- Janez Podobnik 2003 - 2007
- Bojan Šrot 2007 - 2009
- Radovan Žerjav 2009 - 2013
- Franc Bogovič 2013 -

O predsedniku stranke

Bogovič se je rodil leta 1963 na Velikem Kamnu pri Koprivnici, kjer živi s svojo ženo in tremi otroki. Maja letos je bil izvoljen za slovenskega poslanca v Evropskem parlamentu. Dvakrat zapored je bil izvoljen za poslanca. V času 10. vlade Republike Slovenije od 10.2.2012 do 25.2.2013 je bil minister za kmetijstvo in okolje. Na položaj predsednika stranke je bil izvoljen 2. marca 2013 na Brdu pri Kranju. Od leta 2009 do leta 2013 je bil podpredsednik SLS. V politiko je vstopil kot mladenič v času slovenske pomladi in bil poleg pri ustanavljanju Slovenske kmečke zveze, predhodnice SLS. Od leta 1998 do leta 2011 je bil štirikrat zapored (leta 1998, 2002, 2006 in 2010) izvoljen za župana občine Krško.

Program stranke SLS

Preberite si ga lahko na tej povezavi.