Slovenski razstavljalci so se v japonski prestolnici prvič dokaj skromno predstavili leta 1999, lani pa je slovensko živilsko-predelovalno industrijo zastopalo 23 podjetij, ki so razgrnila ponudbo svojih vinarskih, sirarskih izdelkov, izdelkov iz medu, pršuta in drugih mesnih izdelkov, sadnih sokov in testenin. Predvsem s temi izdelki bi ob sistematični promociji slovenska podjetja lahko prodrla na japonski trg, so prepričani v uradu za gospodarsko promocijo.
Japonska je ena največjih uvoznic hrane na svetu. Uvaža namreč kar 55 odstotkov vse potrebne hrane, vrednost uvoza hrane pa letno znaša približno sto milijard ameriških dolarjev. Najpomembnejši uvozni izdelki so soja, ajda in druge žitarice, surovine za olja, meso in ribe, vino in druge alkoholne pijače, brezalkoholne pijače ter surovine za sadne sokove, čokolado, pivo in podobno.
Slovenija, katere blagovna menjava z Japonsko je lani znašala približno 178 milijonov dolarjev, je na japonski trg izvažala predvsem hmelj, vendar se je vrednost izvoza hmelja v zadnjih letih znižala na komaj omembe vredno raven. Slovenski izvoz na Japonsko je nizek, saj je lani dosegel skromnih 11,9 milijona dolarjev.