Film Fahrenheit 9/11 se loteva perečih tem, s katerimi se danes spopadajo v ZDA. Odlikujejo ga izjemni posnetki, neverjetne izjave in odgovori na kontroverzna vprašanja. V večini je sestavljen iz televizijskih posnetkov, ki jih dopolnjujejo njegovi lastni posnetki iz Iraka in posneti intervijuji.
Dokumentarec se začne z dvomljivimi volitvami leta 2000, kjer Moore obudi Bushevo vprašljivo napredovanje iz propadlega teksaškega naftarja v voditelja svobodnega sveta. Nato se loti predsednikovega osebnega prijateljstva ter poslovnih vezi njegove družine in sodelavcev z vlado Savdske Arabije, ter pripadniki družine Bin Laden. Posveča se tudi nesrečnim dogodkom pred in po terorističnem napadu na newyorški WTC, 11. septembra 2001. Busheva vlada zato ogromne količine denarja usmeri v pripravo na oddaljeno vojno v Iraku. Moore s kombinacijo izredne čustvenosti in zmerne jeze obravnava njene tragične posledice. Medtem , ko predsednik govori o častni smrti za Ameriko, skuša vojska rekrutirati srednješolce iz najrevnjših soseščin. Sramoten položaj pa se samo še stopnjuje, ko se državni voditelji okoriščajo s človekovim trpljenjem, iraško nafto in krvjo, ter denarjem ameriških davkoplačevalcev.
Dokumentarec, ki je stopil na žulj že mnogim Američanom, je tudi med Slovenci povzročil različna mnenja. Na premiero filma je prišlo veliko znanih medijskih obrazov, med njimi tudi politikov. In večina izmed njih si je edinih, da bi tudi v Sloveniji potrebovali svojega Michaela Moora.
Sicer je dokumentarec v nekaterih državah Bližnjega vzhoda, kot so Kuvajt, Jordanija in Saudska Arabija prepovedan. Kljub vsemu, pa je bil letos na festivalu v Cannesu nagrajen z zlato palmo za najboljši film. Samo v ZDA je zaslužil že več kot 115 milijonov dolarjev in tako postal najuspešnejši dokumentarec v zgodovini.
