'Deset tisočakov avgusta 2012, danes na računu več kot 100.000 evrov'

Ljubljanska borza v zadnjih letih preseneča z izjemnimi rezultati, saj njen borzni indeks SBI TOP raste hitreje od glavnih borznih indeksov v Evropi, ZDA in na Kitajskem. Dejansko spada med najdonosnejše na svetu že nekaj let, kar je podatek, ki ga pozna relativno malo ljudi. To je za mnoge presenečenje, saj je slovenski kapitalski trg v preteklosti veljal za obrobnega. Ali gre za naključje ali pa smo priča pomembnemu prelomu v njegovem razvoju? Kljub impresivni rasti slovenskega borznega trga, ki v določenih obdobjih presega 140 odstotkov, in višanju cen delnic ter donosov, Slovenci še vedno raje kopičijo denar na bančnih računih. Na njih je trenutno naložen rekorden znesek, okoli 29 milijard evrov, kar predstavlja velikanski potencial za domači kapitalski trg.

Predsednik uprave Ljubljanske borze, Marko Bombač, poudarja, da ta izjemna donosnost ni omejena zgolj na zadnji dve ali tri leta. "Dejansko imamo zelo lepe donose vse od avgusta 2012, ko smo dosegli dno po veliki gospodarski krizi," je pojasnil Bombač. Takrat so bila vrednotenja slovenskih delnic izjemno ugodna. Primer, ki ga je navedel Bombač, zgovorno priča o dolgoročnem potencialu investiranja: "Če ste avgusta 2012 investirali 10 tisoč evrov v slovenske blue chipe, imate danes več kot 100.000 evrov." Ta kombinacija zelo nizkih začetnih vrednotenj in dobrega poslovanja slovenskih blue chipov je bila ključna. Uspešnejše poslovanje družb namreč prinaša višje dobičke in posledično višje dividende, kar pozitivno vpliva na tečaje delnic. K temu prispevajo tudi boljše razpoloženje vlagateljev in strateške aktivnosti za razvoj kapitalskega trga, kot so izdaje ljudskih obveznic in ozaveščanje, našteva Bombač. 

Paradoksalno, medtem ko slovenska borza beleži izjemne rasti in ponuja visoke donose, državljani še vedno vztrajajo pri varčevanju na bančnih računih, kjer se kopiči rekordnih 29 milijard evrov. Ta pasivnost ima svojo ceno, opozarja  Bombač. "Če pogledamo samo zadnjih pet let, so se kupna moč tistega denarja, ki leži na računih, zaradi inflacije znižala za približno 20 odstotkov," je poudaril. To pomeni, da so Slovenci izgubili petino vrednosti svojih prihrankov. Kot je ponazoril: "To je podobno, kot če bi recimo kupili pred petimi leti sto kvadratnih metrov stanovanja, danes pa bi nekdo prišel do vas in vam rekel zdaj pa 20 kvadratnih metrov dajte meni." Ta situacija jasno kaže na potrebo po večjem ozaveščanju o priložnostih in tveganjih, povezanih z investicijami na kapitalskem trgu, meni. 

"Tuji vlagatelji iz Amerike postopoma selijo denar v našo regijo, med drugim tudi v Slovenijo," izpostavlja Bombač. Širši kontekst razkriva, da celotna Južna, Vzhodna in Srednja Evropa v zadnjih letih beleži izjemne rezultate. Za razliko od Zahoda (ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Japonska), ki se spopada z visokimi proračunskimi primanjkljaji in naraščajočo zadolženostjo – IMF denimo napoveduje 8-odstotni primanjkljaj za ZDA v letošnjem letu – je naš del Evrope pred desetletjem prestal dolžniško krizo, kar je vodilo v nujne prilagoditve in danes prinaša pozitivne rezultate. Primer Grčije, ki je pred kratkim bankrotirala, danes beleži solidno gospodarsko rast, proračunske presežke in zniževanje zadolženosti, kar je povzročilo impresivno 200-odstotno rast delnic v zadnjih treh letih. 

Pa gre za nevarno rast, takšno, kot je bila leta 2008, ki ji je sledil boleč pok balona? "Za naprej nihče ne ve, kaj se bo zgodilo," izpostavlja Bombač. Razlike med trenutno rastjo in situacijo leta 2008, ko je prav tako prišlo do strme rasti, so ključne sicer pravi. Bombač pojasnjuje: "Rast je drugačna rast, kot je bila leta 2008."  Trenutna vrednotenja so bistveno nižja kot leta 2008, ko je bila dividendna donosnost pod enim odstotkom, danes pa je blizu petih odstotkov, kar je še vedno zelo privlačno tudi v mednarodnem kontekstu. Ključen za prihodnje gibanje delniških tečajev bo dober in nadaljnji poslovalni uspeh slovenskih podjetij, poudarja. 

Za nadaljnjo rast in uspeh slovenskega kapitalskega trga sta ključni predvsem dve področji: vrednotenja in poslovanje družb. "In če pogledamo za nazaj, se pravi tiste tri družbe, ki so bile že leta 2007 v indeksu SBI TOP in imajo tržno kapitalizacijo nad milijardo, se pravi Luka Koper, Petrol in Krka. Se pravi so res dobro poslovale v tem obdobju in to je tudi upravičilo to rast gledano za nazaj," poudarja. Uspeh podjetij pa se direktno odraža v vrednosti delnic in privlačnosti trga, dodaja.