V Ljubljani je potekal največji protest v podporo Palestini v Sloveniji doslej, kjer se je na Trgu republike zbralo več kot dva tisoč ljudi. Zbrani so od slovenske vlade zahtevali odločnejše ukrepe za zaustavitev, kar so poimenovali genocid v Gazi, ter izrazili simbolično opozorilo z ropotanjem po praznih loncih na stradanje Palestincev s strani izraelske vlade. Protestniki so naslovili šest ključnih zahtev, med katerimi so prekinitev vsakršnega sodelovanja med slovenskimi institucijami in podjetji z Izraelom ter pridružitev Slovenije Haaški skupini, ki sprejema ukrepe proti Izraelu. Ti dogodki so v ozadju pomembnih diplomatskih korakov, ki jih je Slovenija že sprejela.
Slovenija je pred protestom že sprejela pomembne ukrepe proti Izraelu, s tem da je dva izraelska ministra razglasila za persona non grata in uvedla orožarski embargo. Ob tem je ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon pojasnila odločitev za prepoved uvoza blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Poudarila je, da gre za ne le politično in pravno, temveč tudi moralno odgovornost Slovenije, s katero izraelski vladi sporočajo, da je dovolj pobijanja in stradanja civilistov ter omejevanja humanitarne pomoči. "Slovenija je zavezana mednarodnemu pravu. Mi smo napovedali, če soglasja v Evropski uniji za sankcije ne bo, kar se je zgodilo julija, da bomo šli v te omejevalne nacionalne ukrepe sami," je pojasnila Fajon.
Ministrica Fajon je pozdravila proteste, saj so stališča protestnikov in vlade glede problematike Gaze enaka. Poudarila je, da slovenski politični vrh ves čas izraža protest proti ravnanjem izraelske vlade. Na vprašanje o popolnem embargu na Izrael, kot ga zahtevajo protestniki, je Fajonova pojasnila kompleksnost situacije. "Morate vedeti, da gre za trgovinsko politiko, ki je skupna politika Evropske unije, in da tu pravzaprav Slovenija res orje ledino. Tako kot pri prejšnjih ukrepih, kjer je precej nejasnosti glede zmožnosti in pravnih podlag," je dejala. Slovenija izkorišča vse mogoče pravne podlage, med drugim odločitev Meddržavnega sodišča iz aprila letos, ki je prepovedalo trgovanje z nezakonitimi naselbinami. Vlada pritiska na institucije EU, da bi države sledile slovenskemu zgledu, vendar za to potrebuje tudi mnenje in konkretne predloge Evropske komisije.
Ministrica Tanja Fajon je odločno zavrnila obtožbe izraelske veleposlanice, da se Slovenija s svojimi ukrepi postavlja na stran Hamasa. Ponovno je poudarila, da Slovenija ostro obsoja kršitve mednarodnega humanitarnega prava in ravnanja izraelske vlade v Gazi ter na Zahodnem bregu, vključno z nezakonitimi naselbinami. "Mi smo zelo ostro oktobra obsodili napad Hamasa na civiliste in tudi zdaj, ko smo se v New Yorku prejšnji teden pogovarjali o novi politični arhitekturi, ob priznanju Palestine zelo jasno povedali, da v Sloveniji ne vidimo v prihodnji palestinski oblasti vladi Hamasa, " je razložila Fajonova. Izrazila je tudi ponos na delo Slovenije, saj številni mednarodni partnerji priznavajo, da je država na pravi strani zgodovine, ker si prizadeva za konec te grozljive vojne in z njo povezanih grozodejstev.
Tanja Fajon je opisala situacijo stradanja v Gazi kot grozljivo, še posebej ob informaciji, da je bilo v 24 urah ubitih več kot 130 ljudi, ki so čakali na hrano, kar ustreza številu otrok v enem šolskem razredu. Slovenija je izrazila solidarnost in se, po pogovoru med premierjem in jordanskim kraljem, pridružila četrtemu paketu pomoči, ki vključuje dostavo pomoči iz zraka z našim letalom, ki bo prevažalo odeje, hrano in ostale nujne potrebščine. Fajonova je jasno izpostavila, da je ta pomoč kljub temu zanemarljiva v primerjavi z dejanskimi potrebami in zato nujno opozarja, da mora izraelska vlada odpreti mejne prehode za nemoten pretok humanitarne pomoči.
Poročali smo tudi o incidentih glede statusa slovenske manjšine in uporabe jezika. Omenjena sta bila protislovenska napisa na slovenskem konzulatu v Trstu. Ministrica Fajon je ob tem dejala, da so kljub tem grozljivim napisom odnosi z italijanskimi oblastmi še vedno dobri, zvezna oblast pa izraža podporo in preiskava dogodka poteka. Drug primer, dogajanje na avstrijskem Koroškem, je označila kot resnično zaostrovanje. Incident s sodnikom, ki je zahteval od igralca, govorečega slovensko, da govori nemško, in nesorazmerna uporaba sile nad mladinskim kampom, so nepredstavljivi dogodki. Fajonova se je pogovarjala z deželnim glavarjem, ki se je opravičeval, in napovedala, da bo preiskava potekala transparentno in hitro.
