Slovenska ministrica za gospodarstvo Petrinova in ruski minister za industrijo, znanost in tehnologijo Dondukov sta se dogovorila za ustanovitev delovne komisije za finančna vprašanja in vzajemne naložbe, ki bi olajšala reševanje vprašanja ruskega klirinškega dolga Sloveniji. Po neuradnih podatkih naj bi bilo tega dolga za več sto milijonov dolarjev. Kot je novinarjem povedala ministrica Petrinova, se strani strinjata, da je ena od možnosti rešitve tega vprašanja v kompenzacijskih poslih, npr. pridobivanju lastniškega deleža v ruskih podjetjih. Na srečanju je bil sklenjen dogovor, da bo slovenska stran izdelala predlog, ki bi ga nato ruska stran preučila, po možnosti do prihodnjega srečanja slovensko-ruske komisije za trgovinsko-ekonomsko in znanstveno-tehnično sodelovanje.
Po besedah Petrinove je Dondukov tudi izrazil zanimanje za poglobitev sodelovanja s Slovenijo v turizmu, na ravni srednjih in malih podjetij ter na regionalni ravni. Tako sta se dogovorila za oblikovanje delovnih skupin za ta področja.
Z dogovorom o ustanovitvi delovne komisije, ki se bo ukvarjala z reševanjem ruskega klirinškega dolga Sloveniji, je slovensko gospodarstvo zadovoljno, saj si želi, da bi bilo to vprašanje rešeno z meddržavnim sporazumom. Tudi gospodarstvo je zainteresirano, da bi se dolg delno kompenziral z lastniškimi deleži v ruskih podjetjih, je novinarjem povedal predsednik GZS Čuk. Po njegovih besedah je rešitev vprašanja klirinškega dolga izziv za dolgoročen nastop na ruskih trgih, predvsem za gradbeno, kovinsko-predelovalno, elektro, kemijsko, železarsko, agroživilsko in informacijsko-tehnološko industrijo. Kot je še poudaril Čuk, ne gre zanemariti, da Slovenijo in Rusijo veže bogato kulturno izročilo.
Gospodarska delegacija, ki je v Moskvo prispela včeraj, je doslej največja delegacija slovenskih podjetij na obisku v Rusiji. Kot je povedal Čuk, ki delegacijo vodi, je vesel predvsem zato, ker so se konference udeležili predstavniki slovenskih podjetij različnih velikosti in iz vseh panog. Gre za podjetja, ki imajo izkušnje s poslovanjem z Rusijo in poznajo tamkajšnje razmere, niso pa zainteresirana le za kupoprodajne odnose, temveč tudi za vlaganja. GZS si namreč prizadeva za spodbuditev skupnih vlaganj, tako v Sloveniji kot v Rusiji
