Taborišče v Teharjah pri Celju so zgradili Nemci leta 1943 za predvojaško vzgojo, obsegalo pa je šest stanovanjskih in okoli deset pripadajočih funkcionalnih barak, ki so sprejele okoli 500 ljudi. Pred koncem vojne so imeli Nemci tam ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja, po koncu vojne pa je bilo taborišče nekaj časa opuščeno.
Partizani so domobrance, ki so bili dotlej nastanjeni v zavezniških taboriščih na Koroškem, pripeljali v Teharje konec maja in v začetku junija 1945. 31. maja so v Teharje pripeljali celoten Rupnikov bataljon, 1. junija je prišlo 3000 domobrancev, nekaj pa jih je prišlo še 2. junija. Skupno 5000 domobrancev so razvrstili v skupine. Po besedah predsednika Nove slovenske zaveze Tineta Velikonje so bili tam nato pobiti vsi, ki so bili polnoletni in so se domobrancem pridružili pred 1. januarjem 1945, kar naj bi bila večina oz. okoli 4000.
