Komisija ugotavlja, da je potrebno iz gozda spraviti že podrta in vsa močno poškodovana drevesa.
Po besedah člana komisije BoštjanaKoširja je treba vzpostaviti gozdni red in sanirati vlake.
Pri analizi dela gozdarjev so sicer ugotovili manjše nepravilnosti. Kot je povedal Košir, je bilo pomlajevanje na nekaterih delih preveč poudarjeno, ne le površinsko, zato predlagajo, da bi se jakost del v prihodnosti zmanjšala. Komisija pa pravi, da krivca za to ni.
Predstavnica civilne pobude Suzana Diez Rupnik meni, da ga ni treba iskati, ker so bili vsi krivci pač prisotni.
Civilna pobuda se namreč s posegom ne strinja in prav tako ne urad za intervencije, ki bo, kot je povedal Simon Kardum, verjetno zadevo posredoval tudi na evropske ravni in tudi tako opozoril na te probleme.
Srž problema pa naj bi bil v tem, da se vpleteni ne strinjajo, ali gre za gozd ali za park, saj je očitno, da ni jasnih navodil, kako naj bi se s temi gozdovi gospodarilo.
Komisija zato med drugim predlaga, naj se določi status snežniškega gozda. Pozivajo tudi k ureditvi statusa samega gradu in grajskega kompleksa, ki mu je treba dati primeren status. Če bodo dosegli, da se gozd vrednoti kot park, pa to ne pomeni, da takšnih posegov, kot je bil februarski ne bo več. Kot pravi komisija, bo tudi takrat potrebna stalna sečnja oziroma negovanje parka.
