Po novem sodnem redu se za zaostanek štejejo kazenske, pravdne in nepravdne zadeve, ki na prvi stopnji niso bile rešene v 18 mesecih, ter postopki pred senatom za mladoletnike, ki na prvi stopnji niso bili rešeni v enem letu. Zadeve kazenskih preiskovalnih dejanj, izvršilne, zapuščinske ter zadeve v pripravljalnih postopkih zoper mladoletnike se na prvi stopnji med zaostanke prištejejo po šestih mesecih, zemljiškoknjižne ter zadeve sodnega registra pa v treh mesecih od prejema zadeve. Postopki s pritožbo v civilni in kazenski zadevi na drugi stopnji se med zaostanke prištejejo po šestih mesecih, sicer pa se pri ponovnem odločanju roki skrajšajo na polovico. Med sodne zaostanke se ne bodo štele tudi zadeve, ki jih zaradi neurejenih odnosov z državami, ki jim pripadajo stranke v postopku, sodišče ne more rešiti.
Sodni red posegel v sodne zaostanke
Ljubljana, 17. 12. 2000 00.00 |
Po spremenjenem in dopolnjenem sodnem redu, ki je stopil v veljavo, je spremenjena definicija sodnega zaostanka. To po novem namreč ni več vsaka nerešena zadeva, ki čaka na obravnavo na sodišču, ampak samo tista zadeva, ki ni rešena v določenem roku. Poleg tega novi sodni red uvaja spremenjeno uradno izkaznico sodnikov in sodnega osebja, sodišča pa bodo postala tudi nekoliko bolj državotvorna, saj bodo na sodiščih vedno visele slovenske zastave, sodišča pa bodo opremili tudi z napravami za nadzor dogajanja na sodišču. Z definiranjem sodnega zaostanka se bo slovensko sodstvo lahko pokazalo v navidezno precej boljši luči kot do sedaj. Okrožno sodišče v Ljubljani bo imelo tako zaostanke samo še na pravdnem oddelku, pa še ti bodo minimalni.
