Zalar je dejal, da sodni zaostanki niso nobena slovenska posebnost, ampak se z njimi srečujejo povsod po svetu, še posebej v evropskih državah. So pa seveda problem, ki bi se ga dalo mnogo hitreje omiliti z izvensodnimi poravnavami. Prav zaradi tega je ljubljansko sodišče na podlagi ameriških izkušenj začelo januarja uvajati poskusni postopek posredovanja med strankami v sporu. Posredovanje izvajajo sodniki v svojem prostem času "pro-bono", kar pomeni, da ne obremenjujejo davkoplačevalcev, stranke v sporu pa nimajo dodatnih stroškov. "Potem ko se na sodišču vloži tožba in odgovor nanjo, je zaradi preobremenjenosti potrebno ponavadi čakati leto in pol, da se zadeva reši na sodišču. Strankam predlagamo, da z njihovim soglasjem v tem času skušamo rešiti problem s posredovanjem. Zaenkrat to delo opravljajo sodniki, načrtujemo pa da bi v prihodnosti, ko bodo ljudje manj nezaupljivi do novega načina, ti sodniki izobrazili tudi druge profile ljudi, ne nujno iz pravniških poklicev," je dejal Zalar.
Za ljubljanski projekt je izvedel sekretar UNCITRAL s sedežem na Dunaju, mednarodno priznani slovenski pravni strokovnjak Jernej Sekolec, ki je dal pobudo za udeležbo na konferenci v New Yorku. UNCITRAL že dve leti pripravlja modelni zakon s 16. členi, ki ga bodo države lahko uporabljale kot osnovo za domačo zakonodajo s področja posredovanja in pomiritve sporov. Omenjeni modelni zakon ni obvezen, vsebuje elemente, ki so sprejemljivi za različne pravne sisteme, sprejet pa naj bi bil že prihodnje leto. "Za nas je to enkratna priložnost in izjemen vir informacij glede izkušenj drugih držav preden bo pravosodno ministrstvo v kratkem začelo postopke pisanja takega zakona, za kar bo na ministrstvu zadolžen Tratar. Slovenija to potrebuje, saj so alternativni postopki reševanja sporov hitrejši, cenejši in manj stresni za stranke v sporu. Zakon bi bilo potrebno oblikovati tako, da bi poravnava imela neposredno izvršljivost, tako kot sodna poravnava," je med drugim dejal Zalar.
UNCITRAL je leta 1966 z resolucijo ustanovila Generalna skupščina ZN, predvsem kot orodje za odpravljanje ovir mednarodni trgovini zaradi razlik v nacionalnih zakonodajah. Komisija je sčasoma prerasla v osrednje pravno telo sistema ZN. Člane komisije voli generalna skupščina za mandat šestih let, v njej pa je 36 držav iz različnih geografskih okolij z različnimi pravosodnimi sistemi.
