Dve solinarski hiši s pripadajočima solnima poljema sta obnovljeni. V eni je stalna muzejska zbirka, kjer je rekonstruirano stanovanje solinarjev in predstavljeni nekateri značilni izseki njihovega življenja. Druga obnovljena hiša je namenjena prikazu skladiščenja soli, spravilu delovnega orodja ter začasnega bivališča solinarjev, ki so delali na solnih poljih. Ostale solinarske hiše in kanala še nista obnovljena.
Muzej solinarstva je najbolje ohranjen del tipične poselitve starih solin. Bregovi kanala so obdržali prvotno podobo s kamnitimi podpornimi zidovi in stopnicami, skoraj v celoti pa so ohranjeni tudi kamniti deli zapornic, s pomočjo katerih so prečrpavali morsko vodo za delo na solnih poljih. Solinske hiše vzdolž kanalov nazorno prikazujejo ambient nekdanje solinske ulice in predstavljajo pomembno pričo specifične solinske arhitekture. Poselitev v solinah je imela pomembno vlogo pri oblikovanju enkratne kulturne krajine na stiku morja in kopnega in ostaja njen nepogrešljivi sestavni del.
Solinarstvo je pomembno sooblikovalo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj slovenskega Primorja. Najstarejši pisani viri o solinah segajo v 13. stoletje, na južnem predelu solin pa so sol po srednjeveških postopkih pridobivali do 60-ih let 20. stoletja.
