Naša sirena in njihova goreča Nadia

Pri pultu malega belega paviljončka že dve uri pred začetkom tekme stoji Andrej Vilar. Čaka na brezplačno vstopnico za otvoritveno tekmo slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu v odbojki, ki se je v petek začelo v dvorani Stožice. Andrej je eden izmed gasilcev, s katerimi smo konec julija preživeli noč na gorečem Krasu, ko je naša ekipa obiskala Miren, Opatje selo, Kostanjevico na Krasu.

V zahvalo za ves njihov trud, zaradi katerega so uspeli obvarovati tamkajšnje prebivalce in njihove domove, so jih naši odbojkarji zdaj povabili na svoj prvi obračun na velikem tekmovanju. "Pa tudi sicer bi prišel, verjetno bom kar na vseh tekmah," pravi domžalski gasilec, ki tudi sam rekreativno igra odbojko.  

Njegovo vstopnico iz nepreglednega kupa izbrska Tjaša Vidrgar, prostovoljka na svetovnem prvenstvu, ki pa je na Krasu gasila tudi sama. Kot članica prostovoljnega gasilskega društva iz Most pri Komendi se je v Mirnu pridružila poklicnim gasilcem iz Celja. "Kar veliko sem jih danes prepoznala in tudi oni so mene, prijateljsko smo se pozdravili," pove svetlolaska, ko išče že nove vstopnice. Vrsta pred paviljončkom je namreč vse daljša. Ob njej stoji Ervin Čurlić, prav tisti mož, ki je kot predstavnik štaba Civilne zaščite za severno Primorsko novinarje in javnost vsakodnevno obveščal, kaj se dogaja na Krasu.

Vstopnice dvignejo tudi Lara in Ksenija ter Miro. Onidve sta iz PGD Grčarice, on iz PGD Spodnja Idrija. Spoznali so se prav na Krasu, ko so se udeležili tečaja za gašenje požarov v naravnem okolju. Prav takrat pa je, ironično, potem čisto zares zagorelo in zvrstila so se številna dežurstva. Postali in ostali so prijatelji, zdaj pa so skupaj prišli tudi v Ljubljano.

Vezi, ki so se stkale takrat, so ostale še danes. Tisti dnevi so zaznamovali tako tiste, ki živijo tam, kot tiste, ki so prišli pomagat. Tako kot se v svetu športa zamenjujejo in podarjajo dresi, so tudi v Kostanjevici na Krasu začeli zbirati majice gasilskih društev, ki so takrat priskočila na pomoč. Čeprav je minilo že nekaj tednov, ta poteza še naprej dobiva odziv. "Gasilci prihajajo še vedno tudi osebno. In to ne govorimo s Primorske, pridejo iz Ljubljane, Celja, z Dolenjske. Mi smo pri vas gasili in potem smo slišali, da zbirate majice in zato smo vam prinesli svojo, nam pravijo," pripoveduje Anej Okretič iz kostanjeviškega gasilskega društva.

Gasilci majico največkrat pripeljejo sami, drugače pa paket pošljejo po pošti. Vse pošiljke vestno beleži Majda Terbižan, žena predsednika krajevne skupnosti. V gašenju na Krasu naj bi bilo udeleženih okoli 530 gasilskih enot iz vse Slovenije. "489 majic že imamo, ta je pa danes prišla v Stožice," pravi Tatjana Frančeškin, ena izmed pobudnic tega projekta, medtem ko maha z novo majico iz Dragatuša. "Vsak večer se dobimo na kržadi, obesimo nove majice, se poveselimo, si kaj povemo, veselega ali pa žalostnega," opisuje dogajanje v družabnem kotičku krajanov ob športnem igrišču. Vse majice so obešene so na prostem in tam bodo visele vse do 17. septembra, ko bomo svojim gasilcem krajani priredili velik praznik v zahvalo.

Časa za obujanje spominov zmanjka, saj se približuje začetek uvodnega slovenskega obračuna. Na drugi strani mreže stojijo igralci Kameruna. Glavnino navijačev predstavljajo gasilci, čeprav so v Stožicah tudi pripadniki Civilne zaščite, Slovenske vojske, Rdečega križa in ostalih, ki so pomagali na Krasu. Toda pisane majice PGD-jev vsekakor izstopajo in tudi grla prostovoljnih gasilcev, ki se vsako leto tradicionalno urijo v Planici, svoj navijaški posel dobro obvladajo. Glasna sirena le še poudarja, kdo je danes kralj v dvorani. Kdo je kralj na igrišču, se je vedelo že od prvega seta, saj slovenska izbrana vrsta Kameruncem ni dovolila v ospredje. So pa imeli na tribuni vseeno tudi svojo gorečo navijačico.

Nadia je s kamerunsko zastavo skakala in skakala, pritegnila je pozornost fotografov in slovenskih navijačev, ki so jo prosili za selfije. Za 24ur.com v lepi slovenščini pove, da je pred šestimi leti prišla v Slovenijo zaradi študija, ljubezen pa jo je zadržala tukaj, kjer si je zdaj ustvarila tudi družino. Vse nadaljnje besede so ji odveč, saj že hiti nazaj proti prvi vrsti tribune. Vendar se družinska vojna vseeno ne obeta: "Meni je precej vseeno, kdo bo danes zmagal," prostodušno prizna njen mož Matej. "Sem sem prišel predvsem zato, da koga drugega obvarujem pred njo, je zelo goreča navijačica," v smehu doda.  

Njenim rojakom sicer niti ta gorečnost ni pomagala, saj so se morali iz Stožic v petek zvečer posloviti brez enega samega dobljenega seta, slovenski gasilci pa so ponosno zaploskali našim fantom v svetlo modri opravi. Da bi le bile roke tako visoko v zraku tudi v nedeljo, ko jim bo nasproti stala močna Francija ...