'Če bi bil zrak čistejši za 20 odstotkov, bi Ljubljančani živeli štiri mesece dlje'

V Sloveniji imamo težave s trdimi delci PM10 (delci, ki so manjši od 10 mikronov) predvsem v zimskih mesecih. Vir onesnaženja s temi delci so predvsem zimska kurišča. "Zimski meseci imajo manj padavin, kotline so manj prevetrene in prihaja do preseganj. Letošnjo zimo je veliko čistejši zrak, saj smo bili deležni več padavin in prevetrenosti," je pojasnil prvi mož Agencije RS za okolje (Arso) Joško Knez.

Po količini izpustov delcev PM10 na prebivalca se Slovenija uvršča kar na četrto mesto v evropski sedemindvajseterici. Knez je opozoril, da država zamuja s sprejemanjem ukrepov za zmanjševanje onesnaženosti zraka, in dodal, da lahko največ za čistejši zrak naredi vsak posameznik. "Pri kuriščih vse več ljudi uporablja tudi vprašljive energente, slabo pripravljena drva in podobno," je poudaril.

V Evropi je kar 90 odstotkov prebivalcev velikih mest izpostavljenih presežnim vrednostim PM10, je poudaril Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Kot je pojasnil, ti delci prodrejo v zgornje dihalne poti, medtem ko delci, ki so manjši od 2,5 mikrona (PM2,5), prodrejo v celoten organizem in med drugim vplivajo na jetra in srčno-žilni sistem.

V Sloveniji je po Otorepčevih besedah dve petini otrok izpostavljenih negativnim vplivom povišanih letnih koncentracij PM10. Če bi bil zrak v Ljubljani čistejši za 20 odstotkov, bi po Otorepčevi oceni prebivalci živeli štiri mesece dlje, če pa bi kakovost zraka v prestolnici dosegala zahteve Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), pa leto in pol dlje.

Dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku, predvsem ob prometnih cestah, poveča tveganje za nastanek astme pri otrocih, pogostost kašlja in bolezni spodnjih dihal ter bolezni srca in ožilja pri odraslih.

Izpusti onesnaževal v zrak so se v obdobju 1990–2011 močno zmanjšali, pa je pojasnila Martina Logar z Arsa. Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo (dušikovi oksidi, žveplov dioksid, amonijak) so se zmanjšali za 73 odstotkov, izpusti predhodnikov ozona pa za 41 odstotkov.

Primerjava izpustov plinov na prebivalca, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, Slovenijo po podatkih za leto 2010 uvršča na 15. mesto med državami EU. Pri izpustih predhodnikov ozona na prebivalca pa zasedamo visoko sedmo mesto, je pojasnila Logarjeva.