Na Osnovi šoli Trnovo v Ljubljani je učenec devetega razreda zbolel za oslovskim kašljem. Šola je že obvestila preostale starše otrok, ki hodijo na to šolo. Prav tako so starše obvestili o ukrepih, ki jih bodo izpeljali v šoli. Med njimi so temeljitejše čiščenje vseh površin, pogostejše umivanje rok in številni drugi. Sicer oslovski kašelj ni nekaj neobičajnega, saj se določeni primeri pojavljajo vsako leto, nimamo pa pogostih epidemij. Vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Tatjana Mrvič je dodala, da letos še niso sprejeli nobenega otroka z oslovskim kašljem.
Mrvičeva je dodala, da pri nas za oslovskim kašljem zbolijo običajno mlade odrasle osebe, tudi najstniki. Od uvedbe drugega odmerka cepiva pa praviloma ne zbolijo starejši od 10 let. Pogostejši je med otroci, starimi od šest do 10 let, saj v tem času odmerek cepiva že popušča. Pri odraslih in šolarjih bolezen ni tako problematična, razen če gre za nosečnico ali osebo, ki ima srčno-žilno obolenje, je dejala.
V letu 2016 je bilo sicer prijavljenih 127 primerov oslovskega kašlja, so sporočili z NIJZ, kjer dodajajo, da število prijavljenih primerov iz leta v leto zelo niha. Tako je bilo lani primerov že več, in sicer 206. Največ v Ljubljani (105), Kranju (31), Novi Gorici (27) in Novemu mestu (15).
Oslovski kašelj je bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, lahko imajo epizode kašlja, ki trajajo 4 do 8 tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke.
Cepljenje že od leta 1959
V Sloveniji smo pričeli s cepljenjem proti oslovskemu kašlju leta 1959. Na ta način smo močno zmanjšali obolevanje za to boleznijo, vendar se v zadnjih letih ponovno pojavljajo epidemije oslovskega kašlja med šolskimi otroki, ker imunost po cepljenju oziroma preboleli bolezni ni dolgotrajna.
Oslovski kašelj se prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov. V začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu - pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj. Nato se prične kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, katerim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz).
Bolezen se zdravi z antibiotikom, ki zmanjša intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanjša možnost prenosa bakterije na druge. Pri zdravljenju je pomembno tudi zadostno uživanje tekočine za preprečitev dehidracije.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.