Evropejci živijo dlje, niso pa tudi dlje zdravi

Evropska komisija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v skupem poročilu "Pregled zdravja v Evropi 2016" ugotavljata, da bi lahko Evropska unija s politikami za spodbujanje dobrega zdravja in preprečevanje bolezni ter učinkovitim zdravstvenim varstvom rešila številna življenja in prihranila milijarde evrov.

Pričakovana življenjska doba v večini držav presega 80 let, a to ne pomeni nujno tudi več let zdravega življenja. Kot ugotavljajo v poročilu, približno 50 milijonov ljudi v EU boleha za različnimi kroničnimi boleznimi. Zaradi njih vsako leto umre več kot pol milijona delovno sposobnih ljudi, kar države EU vsako leto stane približno 115 milijard evrov.

"Ugotovitve poročila kažejo, da v EU vsako leto umre veliko ljudi zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti in ki so povezane s potencialnimi dejavniki tveganja, denimo kajenjem ali debelostjo," pravi evropski komisar za zdravje in varnost hrane Vytenis Andriukaitis. Poročilo poudarja, da si morajo države prizadevati za dostopnejše zdravstvo, še dodaja komisar.

"Če bi zdravstvene standarde v državah EU dvignili na najvišjo možno raven, bi lahko rešili še več življenj. Še bolj si moramo prizadevati za zmanjšanje neenakosti glede dostopnosti in kakovosti zdravstvenega varstva, zdravstveni sistemi v Evropi morajo uspešneje usmerjati sredstva na tista področja, kjer je njihov učinek največji, vključno na preprečevanje," pa je prepričan generalni sekretar OECD Angel Gurría.

Katere so najpomembnejše prednostne naloge?

V poročilu poudarjajo, da potrebujemo učinovitejše zdravstvene sisteme. Veliko življenj bi namreč lahko rešili s povečanjem sredstev, namenjenim spodbujanju zdravja in strategijam za preprečevanje bolezni in odpravo dejavnikov tveganja in tudi z izboljšanjem kakovosti intenzivne in dolgotrajne nege.

Kot drugo navajajo, da potrebujemo dostopnejše zdravstvene sisteme. Države članice bi morale svoje ukrepe usmeriti zlasti v zmanjševanje finančnih ovir pri dostopu do zdravstvenega varstva, izboljšanje dostopa do primarnega zdravstvenega varstva ter skrajšanje predolgih čakalnih dob, so zapisali.

Kot tretje, pa potrebujemo odpornejše zdravstvene sisteme. V EU se je delež prebivalstva, starejšega od 65 let, povečal z manj kot 10 odstotkov leta 1960 na skoraj 20 odstotkov leta 2015 in naj bi se do leta 2060 povečal na skoraj 30 odstotkov. 

Zaradi staranja prebivalstva, naraščajoče pojavnosti kroničnih bolezni in proračunskih omejitev bo treba spremeniti način izvajanja zdravstvenega varstva, vključno z razvojem storitev e-zdravja, omejevanjem hospitalizacij z boljšo organizacijo storitev v primarnem zdravstvenem varstvu in socialni oskrbi ter s pametnejšo porabo sredstev za farmacevtske izdelke, tudi z večjo uporabo generičnih zdravil, še pravijo v poročilu.