Kot je dejala Marta Grgič Vitek z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), se ošpice od leta 2000 do 2009 v Sloveniji niso pojavljale, v letu 2011 pa je bilo zabeleženih 22 bolnikov z ošpicami.
Že dva epidemiološko povezana primera ošpic pomenita izbruh ošpic, o epidemiji ošpic pa govorimo le, če bi šlo za široko širjenje ošpic po državi, je pojasnila Grgič Vitkova in poudarila, da v letošnjem letu še niso zabeležili primera ošpic.
Zadnja epidemija v Sloveniji je sicer potekala med letoma 1994 in 1995. Začela se je v septembru 1994 v novomeški regiji in do konca leta zajela vse občine te regije. V januarju 1995 se je epidemija razširila tudi v novogoriško regijo in nato še v druga območja Slovenije. Do konca julija 1995 je bilo prijavljenih 533 primerov, je dejala Grgič Vitkova.
Kot je še izpostavila Grgič Vitkova, so otroci v Sloveniji prvič cepljeni proti ošpicam v starosti enega leta, drugi odmerek pa dobijo pred vstopom v osnovno šolo. Slovenija relativno dobro obvladuje ošpice z visokim deležem cepljenih in zato na IVZ ocenjujejo, da je pri nas tveganje za prenos bolezni v splošni populaciji relativno nizko. V zadnjih 10 letih je bilo namreč vsako leto cepljenih okrog 95 odstotkov otrok.
Grgič Vitkova meni, da lahko problem predstavlja kopičenje necepljenih otrok. Taki skupki nezaščitenih oseb namreč vedno predstavljajo potencialno grožnjo za širjenje ob vnosu ošpic v državo. Sicer pa je po cepljenju z dvema odmerkoma pri veliki večini cepljenih zaščita trajna, je še poudarila.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.