Kako dolgo bomo živeli? Do leta 2030 bomo presegli mejo 90 let

Še pred desetimi leti so mnogi znanstveniki menili, da ima pričakovana življenjska doba zgornjo omejitev in da ne bomo presegli meje 90 let. Izsledki študije britanskega Imperial Collegea v Londonu pa razkrivajo, da bo do leta 2030 pričakovana življenjska doba v Južni Koreji presegla 90 let.
Raziskovalci pod vodstvom Vasilisa Kontisa z britanskega Imperial Collegea London so v raziskavo zajeli 35 razvitih držav, med njimi tudi Slovenijo. Do podatkov o spremembah v pričakovani življenjski dobi so prišli s pomočjo statističnega modela in podatkov o rojstvih in smrtih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

A kljub splošni ugotovitvi o daljšanju te dobe v naslednjih 15 letih v vseh državah je študija razkrila tudi številne regionalne razlike. Južna Koreja naj bi tako postala prva država, v kateri bodo lahko ženske do 2030 pričakovale, da bodo živele 90 let, kar je še na prelomu stoletja veljalo za nemogoče.

Pričakovana življenjska doba Slovenk 87,4 leta

Marsikatere razvite države, vključno s Slovenijo, v teh pričakovanjih ne zaostajajo veliko – približno 88 let dolgo življenje lahko pričakujejo tudi ženske v Franciji, Španiji in na Japonskem. V Sloveniji pa naj bi ženske do leta 2030 lahko pričakovale 87,4 leta življenja, kar jih s Francijo, Španijo, Švico in Portugalsko uvršča v peterico evropskih držav z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo, izhaja iz povzetka študije, objavljenega na spletni strani Imperial Collegea London.

Države, ki se bodo lahko pohvalile z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo za moške – v vsakem primeru 84 let, bodo medtem najverjetneje Južna Koreja, Avstralija in Švica.

Od leta 2010 do 2030 bodo ženske v Južni Koreji pričakovani življenjski dobi dodale 6,6 leta, s 4,7 leta jim sledijo ženske v Sloveniji, tem pa Portugalke, ki bodo lahko pričakovale 4,4 leta daljše življenje.

Tudi moški v Sloveniji so v samem vrhu glede podaljšanja pričakovane življenjske dobe – do leta 2030 se bo ta zanje podaljšala za 6,4 leta in naj bi znašala 82,3 leta. Pred njimi so le Madžari s 7,5-letnim podaljšanjem in Južnimi Korejci s sedem let daljšo pričakovano življenjsko dobo.

Zgodba o uspehu Južne Koreje glede na študijo sloni na velikih pridobitvah na področju ekonomskega statusa, izboljšanju otroške prehrane in širokega dostopa do zdravstvene oskrbe in sodobne medicinske tehnologije. Državi s 50 milijoni prebivalcev je skupaj s sosednjo Japonsko tudi uspelo obdržati precej nizko raven debelosti med ljudmi in majhen delež kadilk.

Po drugi strani pa je v ZDA že zdaj pričakovana življenjska doba nižja od večine preostalih razvitih držav, glede na predvidevanja pa naj bi država še bolj zaostala. Raziskovalci to pripisujejo visoki umrljivosti zaradi kroničnih bolezni in nasilja ter nezadostni zdravstveni oskrbi.

Čeprav je daljšanje življenjske dobe znak napredka, pa raziskovalci svarijo, da vse starejše prebivalstvo predstavlja tudi izziv za zdravstvene sisteme in socialne službe. Pomembno je, da bodo prisotni ukrepi v podporo vse večjemu deležu starejših prebivalcev, so opozorili in med morebitnimi posledicami omenili spremembe v sistemu upokojevanju in izplačevanja pokojnin.