Kar 2,5 odstotka osmošolcev zasvojenih z računalniškimi igrami, med vikendi igrajo tudi po sedem ur na dan

"Igranje računalniških iger je pri nas in v svetu močno razširjena oblika preživljanja prostega časa, ki ima lahko negativne posledice. Še preden smo tudi v Sloveniji zagrizeno lotili iskanja pokemonov, v strokovni in znanstveni javnosti že dlje časa poteka razprava o tem, ali in kdaj igranje računalniških iger postane zasvojenost," navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je opravil raziskavo o vedenjskih zasvojenostih med mladimi v Sloveniji, v katero je bilo vključenih 1071 slovenskih osmošolcev. V reprezentativni vzorec je bilo vključenih 50,2 odstotka fantov in 49,8 odstotka deklet v povprečni starosti 13 let in pol.

Raziskava je pokazala, da je v Sloveniji 2,5 odstotka osmošolcev zasvojenih z igranjem računalniških iger. Strastni igralci računalniških iger za sebe pravijo, da se počutijo kot tempirana bomba. Z igranjem iger pričenjajo pri povprečni starosti 5,5 leta in med vikendi igrajo skoraj sedem ur na dan. "Raziskava je pokazala, da je 82,1 odstotka anketirancev v zadnjem letu igralo računalniške igre," je pojasnila Mirna Macur z NIJZ.

Mladi pričnejo igrati računalniške igre pri povprečni starosti sedmih let. Med delovniki igrajo igre povprečno 1,7 ure dnevno, ob koncu tedna pa skoraj dve uri in pol na dan, je ugotovil NIJZ.

Zasvojeni med vikendi igrajo tudi po sedem ur na dan

Tisti, ki so zasvojeni, začnejo v povprečju igrati računalniške igre pri zgodnejši starosti kot ostali, igrajo pa tudi bistveno več od sovrstnikov. Med delovnimi dnevi 5,4 ure na dan, med vikendi pa v povprečju 6,9 ur na dan, je opozoril NIJZ. Pretirano igranje računalniških iger je bolj značilno za fante.

Strastni igralci računalniških iger se bolj kot svoji sošolci vključujejo v razburljive dogodke in so bolj nagnjeni k uživanju v tveganih aktivnostih, navajajo na NIJZ. Ti osmošolci tudi bolj uživajo, ko nadlegujejo druge ljudi, hitreje izgubijo živce, ko se razjezijo in pogosteje ne delajo domačih nalog, dodajajo.

"Poleg slabšega samonadzora ima pretirano igranje računalniških iger tudi druge posledice še posebej na duševno zdravje mladostnikov, ki se v zadnjih letih slabša, zato je zelo pomembno, da bi osveščanju staršev, učiteljev in mladostnikov ter krepitvi duševnega zdravja v prihodnje namenili več pozornosti," še navajajo na NIJZ.

Podobni so tudi podatki mednarodne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki jo je NIJZ izvedel leta 2014. Takrat je računalniške igrice med tednom igralo približno 78 odstotkov 11-, 13- in 15-letnikov, med vikendi pa kar 83 odstotkov. "Približno trije odstotki 13-letnikov in štirje odstotki 15-letnikov igrajo igrice sedem ur na dan ali več," je poudarila koordinatorica raziskave Helena Jeriček Klanšček z NIJZ.

Resne posledice na zdravje mladostnikov

Na NIJZ opozarjajo, da ima lahko pretirano igranje računalniških iger tudi druge posledice za zdravje mladostnikov. Ameriško psihiatrično združenje je ravno pretirano igranje računalniških iger vključilo v zadnjo verzijo kataloga duševnih motenj kot pogojno motnjo, ki ima negativne učinke tako na duševno kot fizično zdravje manjšega števila posameznikov in je zato potrebno nadaljnjih raziskav.