Bitka za tablice, telefone, obsedeno igranje igric ... Kako pomagati otroku, da se mu v šoli ne bo sesul svet?

Otroci so med počitnicami praviloma bolj prepuščeni samim sebi, kar pomeni, da se uporaba elektronskih naprav lahko preveč razmahne. Včasih je otrokom zato zelo težko na začetku šolskega leta, ko stopijo v ospredje šolske obveznosti, oni pa morajo odložiti naprave. Strokovnjaki opozarjajo, da so te še vedno lahko dovoljene, le smiselno jih je treba omejiti, kar pa pogosto ni najbolj lahko.

Večen boj med zagovorniki tehnologij in tistimi, ki želijo zaščititi najranljivejše 

Kako škodljive so za naše otroke tehnologije, je vprašanje, ki spominja na debate o tem, kaj je bilo prej - kura ali jajce? Razprava o tem bi bila dolga, žgoča in neplodna. Medtem ko mnogi opozarjajo, da so tehnologije, še posebej, če jih otrok uporablja prekomerno in brez nadzora, zelo škodljive in bi jih bilo smiselno prepovedati do določene starosti, pa so glasni tudi tisti, ki v tehnologijah vidijo predvsem prednosti. O smiselnosti oziroma nesmiselnosti ne bomo razpravljali, ker temu ta prispevek ni namenjen. Pač pa poskušamo pomagati predvsem tistim otrokom in njihovim staršem, ki morajo ob prehodu v šolsko rutino najti zdravo mero med šolskimi obveznostmi in dostopom do elektronskih naprav. Pri iskanju 'zdrave mere' nam je pomagala strokovnjakinja iz Centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta in sodobnih tehnologij Logout, kjer pomagajo tistim, ki imajo težave zaradi prekomerne uporabe interneta, obravnavajo pa tudi posameznike, ki imajo zelo hude oblike odvisnosti in so bili zaradi tega celo hospitalizirani.

Torej, kaj narediti zdaj, ko se je šola začela in je treba na prvo mesto postaviti šolske obveznosti? Kako otroku ali mladostniku omejiti dostop do naprav in poskrbeti, da ne bo čas, ki ga posveča napravam, vplival na njegovo zadovoljstvo v šoli? 

'Počitnice so res čas zabave, a je tudi takrat potrebna omejitev naprav'

Na naša vprašanja je odgovarjala svetovalka v centru Logout Zala Janežič, ki je diplomirana psihologinja. Kot pravi, je treba tudi med počitnicami omejiti preživljanje časa za elektronskimi napravami in ne samo v času šole, je pa po njenem mnenju prav, da so počitnice za otroke predvsem čas zabave, ki pa se jo da doseči tudi z dejavnostmi v 'realnem' svetu in ne samo prek spleta. "Čas počitnic je za otroke predvsem čas zabave, dobro pa je, da starši tudi v tem času od otrok pričakujejo nekatere odgovornosti (npr. hišna opravila) in da poskrbijo za omejitev preživljanja časa za napravami, predvsem na način, da otroke in mladostnike spodbujajo k različnim prostočasnim aktivnostim in s tem omogočijo pridobivanje različnih izkušenj. Otroci so tisti, ki si povečini pravzaprav želijo sodelovanja staršev pri načrtovanju in tudi izvajanju prostočasnih aktivnosti, mladostniki pa so pri tem že bolj samostojni. Največkrat otroci in mladostniki v času počitnic preživijo več časa na napravah, kot so televizije, pametni telefoni, računalniki in tablice, s čimer ni nič narobe, ko gre za dovolj uravnoteženo uporabo – to pomeni, da dovolj časa posvečajo tudi drugim aktivnostim, vsebine in aktivnosti na napravah pa so prilagojene njihovi starosti."

Janežičeva opozarja, da čas šolskega leta zahteva od otrok in mladostnikov več rednosti tako na področju spanja, opravljanja šolskih in drugih obveznosti, kot tudi na področju vzdrževanja interesov ter medvrstniških odnosov. "Starši so tisti, ki morajo poskrbeti, da se bodo otroci učili načrtovati svoj čas, torej da najprej poskrbijo za svoje obveznosti, da lahko kasneje uživajo v svojih aktivnostih za zabavo, tudi aktivnostih na internetu oziroma na napravah. Hkrati so starši zgled preživljanja prostega časa in dobro je, da se zna cela družina v prostih dneh sprostiti in preživljati čas kvalitetno," pojasnjuje Janežičeva.

Z otroki skupaj sklenite dogovor o uporabi naprav in se ga držite!

"Priporočamo, da starši z otroki sklenejo dogovore o uporabi naprav, pri čemer naj otroci in mladostniki aktivno sodelujejo. Dogovorijo naj se, kaj so obveznosti oziroma pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, preden pride čas za zabavo na napravah (na primer hišna opravila, šolske obveznosti, interesne dejavnosti, skrb za domače živali, druženje s prijatelji ...). Določijo naj, koliko časa in kdaj je možna uporaba naprav in kje bodo te naprave (na primer ne v otroški sobi)," svetuje Janežičeva.

Poleg dogovora o uporabi naprav je treba določiti tudi posledice, ki sledijo, če je kršen dogovor. In se jih tudi držati. "Posledice morajo biti vnaprej napovedane, pogosto pa jih znajo sami postaviti kar otroci. Otroka lahko starši podpirajo pri sodelovanju tudi s kakšnimi nagradami, ki pa naj ne bodo več časa za napravami, temveč raje kakšna druga prijetna doživetja. Naloga staršev je, da se dosledno in enotno držijo teh dogovorov, pomembno pa je, da so pripravljeni dogovore spreminjati s časom, ko otrok odrašča in se njegove potrebe preživljanja časa za napravami spreminjajo."

Na spletni strani centra lahko starši najdejo priporočila glede sklepanja dogovorov z različno starimi otroki ali mladostniki. "Obdobje mladostništva je še poseben izziv, saj mladostniki potrebujejo veliko zaupanja s strani staršev in priložnosti za izkušnje samostojnosti, seveda pa tudi omejitve, ko je to potrebno. Zagotovo so dogovori od družine do družine različni, pomembno je, da so postavljeni realno, tako da se jih bodo tako starši kot otroci bili zmožni držati," pravi Janežičeva.

Nekateri otroci, ki so čez počitnice več na elektronskih napravah, pri prehodu v šolo potrebujejo nekaj časa, da se prilagodijo na nov urnik, na zgodnje vstajanje, vsakodnevne obveznosti in podobno. "Včasih jih nato kakšne slabše ocene na začetku šolskega leta opomnijo, da morajo vložiti več truda ter bolj redno opravljati šolske obveznosti. Ker pa večina vrstnikov, tako kot oni, v času šole preživijo manj časa na napravah kot med počitnicami, jim je prehod nekoliko olajšan, saj ga doživljajo skupaj s svojimi prijatelji, sošolci. Starši otroku v tem obdobju nudijo oporo s tem, ko mu pomagajo načrtovati čas, ko zahtevajo določene odgovornosti in ko otroka spodbujajo tudi k času sprostitve brez naprav (na primer prosta igra pri mlajših, druženje z vrtniki, hobiji)," svetuje strokovnjakinja.

'Ko je mladostnik slišan, je pogosto pripravljen sodelovati s starši'

Kaj narediti, ko ste sledili nasvetom, pa vendar težave doma vztrajajo? "Nemalokrat se starši in otrok oziroma mladostnik znajdejo v nekem začaranem krogu neučinkovite komunikacije in stalnih nesoglasjih. V teh primerih lahko pomaga, če poiščejo pomoč strokovnjaka, ki prispeva k temu, da se družinski člani med seboj sploh slišijo in da boljše razumejo potrebe drug drugega. Ko je mladostnik slišan, je pogosto pripravljen sodelovati s starši," pravi Janežičeva in dodaja, da so v primeru, ko gre za težjo obliko težav prekomerne uporabe interneta in naprav, posledice praviloma vidne tudi v šoli. "V tem primeru so učitelji in šolski svetovalni delavci tisti, ki lahko preverijo, kaj je ozadje odsotnosti, slabih ocen, preverijo, ali gre za prekomerno uporabo interneta ali kakšne druge stiske in nato na tej podlagi predlagajo napotitev k primerni strokovni službi."

Janežičeva še pojasnjuje, da v njihove svetovalnice po pomoč prihajajo tako fantje kot dekleta. Fantje pogosteje prihajajo zaradi prekomernega igranja spletnih iger, medtem ko dekleta, ki so v njihovih programih v manjšini, pridejo bolj zaradi uporabe družbenih omrežij. Največkrat pa aktivno uporabljajo različne spletne vsebine, na primer več iger, različna družabna omrežja, gledanje posnetkov in vlogov na Youtube kanalih, brskanje po različnih forumih, gledanje serij, predvsem japonskih risanih serij 'anime', ki so trenutno med mladimi zelo popularne, in podobno.

Razlika pa se lahko kaže tudi v motivih uporabe neke spletne vsebine, pravi psihologinja in dodaja, da so pogosti motivi pri igranju iger na primer tekmovalnost, miselna stimulacija, sodelovanje s prijatelji, pri družabnih omrežjih pa so motivi uporabe vezani predvsem na socialno vključenost, mreženje z drugimi, ohranjanje stikov in potrjevanje svoje podobe v očeh drugih. "Motivi se seveda razlikujejo od osebe do osebe, zato je ena izmed prvih nalog v programu Logout odkrivanje, kaj osebo vleče k uporabi neke spletne aktivnosti in ali morda uporaba spleta predstavlja umik od stisk, ki lahko pestijo to osebo. V primeru hudih duševnih stisk so potrebne tudi napotitve k drugim strokovnjakom ali timske obravnave," pravi Janežičeva.

Počitniški teden kot neke vrste odvajanje

Na Logoutu za vse uporabnike njihovih programov organizirajo počitniški teden (Logout week), kjer lahko pridobijo izkušnjo kakovostno preživetega časa brez naprav in stkejo nove prijateljske vezi, pravi Janežičeva. "Udeležencem je všeč zlasti to, da imajo priložnost za samostojnost (npr. da morajo sami pripraviti obroke), všeč so jim večeri ob ognju, ustvarjalne in športne aktivnosti in seveda druženje 'v živo'. Ob koncu tedna tako praviloma odhajajo polni vtisov, naprave pa pogrešajo le v redkih primerih."

Kako prepoznati zasvojenost?

Če želite otroku nuditi pomoč ali jo poiskati zase, potem morate najprej priznati, da imate težave. Na vprašanje, kdaj lahko govorimo o prekomerni uporabi interneta in naprav, Janežičeva odgovarja: "Ko uporaba vpliva na življenje otrok v takšni meri, da so že vidne nekatere posledice na več življenjskih področjih (npr. postopen upad šolskega uspeha, umikanje iz družbe, opuščanje hobijev)."

Skozi daljše časovno obdobje lahko prekomerna raba vodi do zasvojenosti, ki jo prepoznamo po znakih: preokupiranost s spletnimi vsebinami, odtegnitveni simptomi v primeru odvzema naprav ali prenehanja spletnih aktivnosti (afektivni odzivi – bes, agresivnost, nemir, tesnobnost, telesni simptomi), razvoj tolerance (potreba po preživljanju vse več časa na spletu za doseg ugodja, izguba občutka za čas preživetega na spletu), pomanjkanje samokontrole (kompulzivno vedenje), izguba zanimanja za druge aktivnosti (npr. hobiji, druženje s prijatelji), nadaljevanje s spletnimi aktivnostmi kljub negativnim posledicam, prikrivanje in zanikanje težav, izguba pomembnih odnosov (družina, partnerstvo, prijatelji, širša socialna mreža), izpad iz šolskega sistema in delovnega okolja ter uporaba spletnih aktivnosti kot strategija umika od težav in stisk.

Hude oblike odvisnosti: igrice igrali kar 48 ur neprekinjeno, celo na stranišče niso hodili

Od naprav niso odvisni le otroci, pač pa tudi starši. "Tudi odrasli, ki imajo težave z nekontrolirano uporabo spleta in naprav, potrebujejo pomoč pri reševanju težav. Še toliko bolj v primeru, ko gre za odrasle, ki so starši, saj njihove težave neposredno vplivajo na otroke – slab zgled uporabe naprav, slab zgled preživljanja prostega časa, neučinkovito spoprijemanje s stiskami, odsotnost v odnosnem in čustvenem smislu," je jasna Janežičeva, ki je glede težjih primerov zasvojenosti izpostavila primere mladostnikov, ki so celo do 48 ur neprekinjeno igrali neko spletno igro, zaradi česar so bili nekateri dehidrirani in celo hospitalizirani, nekateri niso odšli niti na stranišče, po pomoč v center Logout pa so večinoma prišli na pobudo ali pogoj staršev, še dodaja Janežičeva.