FIT 24UR

Ko prisilna sreča prestopi bregove

Ljubljana, 29. 12. 2011 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Nina Jurinčič
Komentarji
58

Javne podobe zadovoljnih ljudi, ki praznujejo v krogu srečnih in popolnih družin, ki se pojavljajo okoli nas v času praznikov, prispevajo k dodatni depresivnosti. A depresijo lahko premagamo in svet vidimo v lepši luči.

V decembrskem času praznovanj pogosto pozabljamo, da bistvo praznikov niso le nakupovanje, zabave in veseljačenje. Prazniki so predvsem dnevi, ki jih radi preživimo z družino in prijatelji. Prav to pa je tudi čas, ko lahko pride najbolj do izraza občutek, da nam nekdo ali nekaj manjka. Ta občutek je lahko povezan z neizpolnjenimi pričakovanji in neuresničenimi željami. Oglaševanje praznikov in z njimi povezanih popolnih trenutkov lahko še toliko bolj poudari pomanjkljivosti posameznikovega življenja in poveča občutek osamljenosti. Ta je lahko eden od dejavnikov tveganja, da se pojavi depresija.

Pomembno je, da nas ni strah spregovoriti o stiskah, niti iskreno vprašati po samomorilnih mislih. Nikogar s tem ne bomo napeljali na takšna dejanja, kot včasih kdo zmotno misli, temveč bomo osebi samo dali možnost, da nam zaupa svoje strahove, stiske. Če ugotovimo, da nekdo razmišlja o samomoru, poskušamo z njo poiskati pomoč in je ne puščamo same. Vita Poštuvan

Znanstveno ni dokazano, da je depresije med prazniki več, a ponavadi je sprožilec depresije občutek, da smo nekaj izgubili, na primer službo, samospoštovanje, socialne stike, poudarja psihologinja Vita Poštuvan. “Na razpoloženje ljudi v tem času med drugim vplivajo tudi pričakovanja, kaj naj bi v prazničnem obdobju počeli in kako naj bi se počutili. Vsi pričakujemo – ali pa nam vsaj mediji tako predstavljajo, da naj bi se počutili dobro, se veselili in skupaj s tistimi, ki jih imamo radi, preživljali prijeten čas. Vendar včasih teh pričakovanj ne dosežemo,“ opozarja Poštuvanova. Lahko se zgodi, da imamo občutek osamljenosti ali odtujenosti od svojih bližnjih, pravi in dodaja, da se zgodi tudi, da so družinska srečanja še dodaten vir stresa, predvsem tam, kjer so odnosi okrnjeni. Depresijo pa lahko sprožijo tudi finančne stiske.

Psihiater Borut Škodlar pravi, da so najpogostejši vzroki za depresijo med prazniki občutki osamljenosti, zapostavljenosti s strani bližnjih, prijateljev ali drugih pomembnih ljudi. “Velikokrat ne gre za objektivne razlike v socialnih stikih, ampak za subjektivno doživljanje ob koncu leta, ko delamo preglede in bilance. V tem času smo vsi bolj občutljivi glede pozornosti, naklonjenosti in bližine drugih ljudi. Poleg tega k dodatni depresivnosti v času praznikov prispevajo javne in z mediji podprte podobe srečnih in zadovoljnih ljudi, ki praznujejo v krogu prav tako srečnih in popolnih družin. Ta skoraj prisila sreče, užitka in ljubezni v tistih, ki tega ne zmorejo čutiti, vzbuja dodatno nelagodje,“ opozarja.

Izguba drage osebe je lahko sprožilec depresije. Žalost močno občutimo predvsem v obdobju praznikov, ko nas povsod obdajajo podobe obvezne, prisilne sreče.
Izguba drage osebe je lahko sprožilec depresije. Žalost močno občutimo predvsem v obdobju praznikov, ko nas povsod obdajajo podobe obvezne, prisilne sreče. FOTO: Reuters

Kako lahko bližnji prepoznajo, da je oseba depresivna?

Znaki depresije se delijo na tri sklope, in sicer fizične spremembe, psihološki znaki in simptomi socialne narave. Poštuvanova razlaga, da depresija zelo neposredno vpliva na vsakdanjik osebe: vpliva na čustvovanje, na način razmišljanja in na telesno počutje. “Pri depresiji je značilno razmišljanje, da moramo ustreči drugim ali da nismo dovolj dobri. Včasih teh misli sami niti ne prepoznamo, vendar jih v zdravljenju (npr. pri psihoterapevtskem pristopu) lahko identificiramo in spreminjamo,“ pojasnjuje.

Škodlar pravi, da lahko opazimo predvsem spremembe v čustvenem odzivanju in vedenju naših bližnjih. Oseba lahko postane tiha, zadržana, odmaknjena, zaskrbljena in žalostna. Lahko nastopijo motnje spanja in apetita ter so utrujeni. Stvari, ki so jo prej veselile in zanimale, je ne pritegnejo več. “Zato lahko opuščajo dejavnosti, se ne družijo več toliko z vrstniki in postanejo glede prihodnosti pesimistični. Če pa opazimo, da določene dejavnosti, socialne stike in morda celo finančne zadeve dodatno urejajo in zaključujejo ter so nakazani kateri koli znaki poslavljanja, moramo biti posebej pozorni, saj gre lahko za samomorilno razmišljanje,“ opozarja Škodlar.

Družina in prijatelji nas lahko tolažijo v težkih trenutkih in nam pomagajo reševati težave. Moramo se samo znati pogovarjati.
Družina in prijatelji nas lahko tolažijo v težkih trenutkih in nam pomagajo reševati težave. Moramo se samo znati pogovarjati. FOTO: Reuters

Pomagamo si lahko sami

Med skupinami, ki so bolj dovzetne za pojav depresije, so gotovo starejši ljudje, ki imajo manj ljudi okoli sebe, posebej vrstnikov. Druga velika skupina pa so psihično in socialno depriviligirani ljudje: brezposelni, socialno ogroženi, ljudje po izgubi bližnjih, iz marginaliziranih in stigmatiziranih skupin. Ne uide pa tem občutkom nobena skupina ljudi ali generacija, saj so to teme in vprašanja, ki so za vse enako pomembna. Borut Škodlar

Depresija ni nekaj brezizhodnega. Lahko si pomagamo sami. Pomembno pa je, da depresivna oseba pravočasno (po približno dveh tednih ponavljajočih se znakov) poišče zdravniško pomoč. Poštuvanova svetuje, naj se prizadeta oseba najprej obrne na osebnega zdravnika. Veliko pa lahko oseba naredi tudi sama, treba pa je biti informiran o depresiji, saj to pomaga razumeti motnjo, podarja. “Pomembno je, da si vzamemo čas zase in se poskušamo motivirati za aktivnosti, ki so nas veselile v preteklosti. Pomembno je, da začnemo z majhnimi stvarmi in da pri njih vztrajamo tudi, če takojšnjega veselja ni. Med temi so predvsem dobrodošle telesne aktivnosti in naši hobiji,“ pojasnjuje in dodaja, da je pri okrevanju neprecenljiva opora drugih. “Svojcem svetujemo, da osebo spodbujajo k zdravim navadam, k pogovoru in iskanju pomoči. Je pa za svojce to včasih kar naporno, saj se lahko takšna oseba umika stran od drugih, ji ni do pogovora in se zapira vase. Pomembna je prava mera vztrajnosti – ko osebo spodbujamo k (še tako majhnim) aktivnostim in potrpežljivosti,“ svetuje psihologinja.

Škodlar izpostavlja, da lahko sami opazimo znake sprememb, torej tudi znake depresije. A pri prepoznavanju lastnih značilnosti in vzorcev smo velikokrat pristranski. Zato je dobro, če nam pri tem pomagajo drugi ljudje. “Ni pa samoumevno, da opažanje in pripombe drugih tudi sprejmemo, upoštevamo in iz njih delujemo. Torej bližnji in prijatelji lahko naredijo predvsem to, da sočutno in taktno posredujejo svoja opažanja prizadetemu,“ svetuje Škodlar in dodaja, da si lahko človek sam najbolje pomaga predvsem s tem, da se pogovori s tistimi, ki jim zaupa, s tem podeli svojo stisko in skupaj presodijo, če je potrebna kakšna dodatna pomoč.

Čas, ki ga preživimo v naravi, nam lahko pomaga, da se sprostimo in pozabimo na stres ter temne misli.
Čas, ki ga preživimo v naravi, nam lahko pomaga, da se sprostimo in pozabimo na stres ter temne misli. FOTO: Reuters

Živeti moramo zdravo

Depresiji se lahko tudi izognemo, če se le znamo soočiti s stresom in skrbimo za zdrav življenjski slog, pravi Poštuvanova. Pomagajo nam lahko prijatelji, družina in drugi ljudje, ki so nam v podporo. S pogovorom o težavah se lahko razbremenimo in dobimo ideje, kako reševati težave. Pomembno je, da smo dovolj telesno aktivni, skrbimo za telo, se naučimo izražati čustva na konstruktiven način, vzdržujemo svoje hobije in samospoštovanje. “Vedno se mi zdi pomembno poudariti, da naj čim več raziskujejo in odkrivajo, kaj jim v življenju daje zagon. To je tisto, kar nam pomaga tudi v stresnih in težkih situacijah,“ še svetuje Poštuvanova.

INFORMACIJE ZA POMOČ V STISKI

- 112 Reševalna služba
- 01 520 99 00 Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj)
- 116 123 Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka; 24 ur na dan)
- 080 12 34 TOM, telefon otrok in mladostnikov (med 12. in 22. uro)

Pomoč je na voljo pri osebnem zdravniku, psihologu, psihiatru, v času akutne stiske tudi pri dežurni zdravniški službi.

Škodlar pa opozarja, da depresije včasih ni mogoče preprečiti, ker vznika iz globljih plasti človekovega doživljanja ter je lahko dedno pogojena. Tudi on pravi, da so strategije, ki so učinkovite pri preprečevanju in tudi zdravljenju depresije, vzdrževanje dnevno-nočnih ritmov, to je predvsem dovolj spanja ponoči, redna telesna aktivnost, kakovostni socialni stiki ter dejavnosti, ki človeku prinašajo veselje, užitek in sproščenost.

Po uspešnem okrevanju lahko spremenimo pogled na svet

Če depresije pravočasno ne opazimo in je ne zdravimo na primeren način, lahko to vodi v bolj dolgotrajno, kronično obliko depresije. Lahko se konča tragično. “Vendar je potrebno vedeti, da je depresija ozdravljiva bolezen. Ljudje, ki so uspešno okrevali za depresijo, pogosto povedo, da je to bila priložnost, da so spremenili svoj način razmišljanja in da sedaj – po uspešnem okrevanju – bolj zavestno skrbijo zase, za svoje hobije in da hkrati gojijo dobre odnose z drugimi,“ je zaključila Poštuvanova.

Posledice depresije tudi zmanjšajo kakovost življenja in zapletejo odnose med osebami, kar je lahko boleče za posameznika in ljudi, ki ga obkrožajo. “Poleg tega lahko človek opušča dejavnosti in projekte, ki so zanj dolgoročnega pomena, v skrajnem primeru pa lahko depresija vodi do popolne odpovedi psihosocialnega funkcioniranja in celo samomora,“ pa opozarja Škodlar.

Mnogi starši med prazniki ves čas hitimo, pri čemer pozabljamo, da to zelo slabo vpliva na naše otroke. Da bi bili prazniki karseda umirjeni in lepi, vam ponujamo nekaj nasvetov.

  • zacetni
  • VITALHIT
  • KLET KRŠKO
  • SWY
  • WIDEX
  • PEČJAK
  • NEPREMICNINE
  • LISCA

KOMENTARJI (58)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

resnica123
31. 12. 2011 15.04
-2
največ depresije je sam zarad ljubezni do ljudi. sploh pri najstnikih.k imajo svoje simpatije... :)
marija pomagaj
31. 12. 2011 14.40
+5
danes so dovoljene sanje ju3 je nov DAN
zalijanc
30. 12. 2011 10.38
-2
Za en dan zamenjaj sobe v svojem umu.
gospakatja
30. 12. 2011 08.14
+4
sreče ti nihče ne da in ne vzame, sreča je tvoj projekt!
Frane Šajn
30. 12. 2011 08.18
+1
kernc
30. 12. 2011 14.33
+3
revanšist
31. 12. 2011 22.13
+1
gospa katja če bi bila sreča moj projekt letošnje leto za mene nebi bilo tako hudo aprila mi je umrl brat,julija mi je umrla mama oktobra mi je poginila 3 leta stara nemška ovčarka sem podjetnik in od avgusta nisem dobil niti centa za opravljeno delo(sodelujem s državnimi podjetji) komaj čakam da odbije polnoč in da začnemo drugo leto ne vem saj nikjer ne piše da je silvestrovo prelomnica in da se vse začne na novo takoslabo leto dvomim da še obstaja
York
29. 12. 2011 15.27
+18
limonca4 29.12.2011 08:34:45 Ne obremenjuj se z ljudmi, ki so tvoja preteklost. Obstaja dober razlog, zakaj ne bodo tvoja prihodnost.
donski
29. 12. 2011 15.14
+9
pridejo takšni in drugačni časi, nekak vedno mora bit;)
Katarina Vidic 1
29. 12. 2011 14.40
+12
dober članek! ko si depresiven morda najbolje vidiš kdo so tvoji pravi prijatelji. tisti, ki opazijo da nekaj ni narobe s tabo, recimo tako, da opazijo da si se oddaljil od njih, si bolj osoren... in te pustijo pri miru češ, da se boš že ohladil....to zagotovo niso. in ko ugotoviš da je takih večina tvojih prijateljev, zapadeš še v večjo depresijo. začaran krog.
krava_teka_teka
29. 12. 2011 20.56
+11
... ali pa si omisliš psa. Ta te ima vedno rad in te nikoli ne razočara.
Katarina Vidic 1
30. 12. 2011 23.21
+1
tako tako. če ga pa že imaš pa tolk bolš.
pupa_od_anbot
29. 12. 2011 13.27
+2
sem tela samo povedat (kar so očitno drugi bolje od mene), da tudi mediji prodajajo bučke s srečo ...
Radost Bivanja
29. 12. 2011 12.39
-6
Čisto skregano z logiko. Zato ker so drugi srečni... pa res ne pademo v depresijo. Halo? Če je človek nesrečen je zaradi svoje nesreče in ne zaradi sreče drugih ljudi.
Katarina Vidic 1
29. 12. 2011 14.29
+8
očitno si narobe razumel članek. nismo nesrečni, ker so drugi srečni, ampak zato, ker nas ta podoba sreče drugih opominja na to, da mi morda nimamo tega in tako naprej...kar je v času praznikov najbolj pogosto.
Radost Bivanja
29. 12. 2011 16.23
-8
podoba tvoje sreče nima nič opraviti s tem... opomini.. oz. vzgledi ravno tako ne! Kdor prodaja te teorije je malo mimo za moje pojme.. še najhujše pa da celo psihologi in psihiatri to prodajajo... če sami niso sposobni videti nad tem, ni čudno, da so tako neuspešni pri reševanju primerov in da je depresija tako velik problem. ... tako tolažbo da ste se šli 2011 let,.. se vam ne zdi, da je čas, da pogledate nad ograjo???
Majda Božnar
29. 12. 2011 12.32
+4
.....SREČA NA VRVICI.....
playback
29. 12. 2011 19.12
-4
gulmor
29. 12. 2011 12.14
+14
Kako že piše Tolstoj v Ani Karenini: vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje...
mimic
29. 12. 2011 12.10
+8
navadimo se na to. po novem bomo delali zastonj, žrli bomo pa travo in lubje
hotchilipoper
29. 12. 2011 11.32
-16
Poznam nekaj ljudi,ki so sami krivi,da so sami,ker se nočejo prilagajati drugim
York
29. 12. 2011 15.21
+24
Če si sam še ne pomeni, da si nesrečen. Kakor ne pomeni, da v dvoje niso ljudje osamljeni, kar je lahko še huje, kot, če bi bili sami. Biti sam je lahko tudi razkošje.
lahkisuduku
29. 12. 2011 11.24
+25
Zelo dober članek oz prispevek 24ur!!! Res vredno razmisleka. December je lahko veseli, lahko pa tudi ni.
pupa_od_anbot
29. 12. 2011 11.06
-6
sicer pa kdo producira lepe, srečene..sploh in oh? pa ja ne uni, ki živijo sami in jim grejo prazniki na živce?
Northwest
29. 12. 2011 11.04
+22
Jaz sem pa padel v depresijo zaradi financne stiske,ker letos za praznike nimamo kaj na mizo za postavit.Upam,da bo kaka miska cez kuhno sibala.
Gosposvetski
29. 12. 2011 10.44
+6
Žalostna Nedelja (Traurige Sontag) Saj veste !
pupa_od_anbot
29. 12. 2011 11.05
+3
playback
29. 12. 2011 19.13
+3
rexi09
29. 12. 2011 10.42
+25
Ponavad je tko da uni k kazejo najbolj popolno druzino majo najvecje probleme.
S.GOVOR
29. 12. 2011 10.43
+13
ITAK, jankovičevi in Dimičeva najbolj trpijo... kako so bogi...
erinoca
29. 12. 2011 10.40
+21
lepo da ste objavili tudi kak drugačen članek, pohvalno 24ur :)
S.GOVOR
29. 12. 2011 10.30
+13
LJUDJE SO HUDIČI, ŽIVLJENJE PEKEL...