Ko zabolijo žile!

Prav zato so Združenje slovenskih dermatovenerologov in Združenje za žilne bolezni na dan bolezni ven v Cankarjevem domu pripravili srečanje za vse, ki jih zanima problematika žilnih bolezni. Da je ta res obširna, je pokazal številen odziv občinstva, ki so na srečanje prišli že uro prej.

Nad obiskom pa ni bil presenečen eden od govornikov, žilni kirurg primarij mag. Andrej Šikovec: "Ta odziv le kaže, kako so te težave pogoste. Ocenjuje se, da ima resne težave obolenja ven spodnjih okončin kar 30 % slovenskega prebivalstva, le 10 % ljudi sploh nima teh težav."

Slovenska raziskava pa je pokazala, da je kronična bolezen ven pogosto ostaja neodkrita in nezdravljena. Bolezen je prisotna kar pri polovici odrasle populacije, začne se postopoma, z leti napreduje in je bolj pogosta pri ženskah.

Na tiskovni konferenci sodelovali še doc. dr. Matija Kozak, dermatologinja dr. Nada Kecelj Leskovec, prof. dr. Pavel Poredoš in dermatologinja asist. Tanja Planinšek Ručigaj.

Do kronične bolezeni ven pride zaradi povečanega tlaka v venah v nogah. Najbolj pogosti simptomi so bolečine v golenih, srbenje, pekoč občutek na koži goleni, občutek oteklih, težkih, napetih nog, utrujenost in nočni krči. Bolezen lahko napreduje in se kaže z različnimi znaki in spremembami na koži, kot so manjše ali večje krčne žile, otekanje nog v gležnjih, temnejša obarvanost kože predvsem okrog gležnjev in venska razjeda na goleni.

Dobro obveščeni bolniki lahko s pravilnim načinom življenja in poznavanjem dejavnikov tveganja že sami prispevajo k zaščiti svojih ven in boljšemu počutju. Hkrati pa bi morali svoje težave sporočiti izbranemu zdravniku , ki jim bo predpisal najustreznejši nain zdravljenja.

Mi smo se o rešitvah in o tem, katero zdravljenje je naprimernejše, pogovarjali z primarijem mag. Andrejem Šikovcem. Več o tem si lahko preberete v članku Naj vam krčne žile ne zagrenijo poletja! na spletni strani vizita.si.