Kokosovo olje je enako nezdravo kot živalska maščoba in maslo, trdijo ameriški raziskovalci

Rezultati najnovejše raziskava ameriških strokovnjakov za bolezni srca in ožilja kažejo, da je kokosovo olje pravzaprav povsem enako nezdravo kot goveja maščoba in maslo, poroča BBC.

Kokosovo olje je namreč polno nasičenih maščob, ki v krvi povečujejo raven tako imenovanega "slabega" holesterola, so ugotovili znanstveniki iz Ameriškega združenja za zdravje srca (AHA).

Kokosovo olje se pogosto prodaja kot zdravo živilo, maščobe v njem pa naj bi po nekaterih navedbah bile bolj zdrave kot maščobe v drugih oljih. A kot pravijo strokovnjaki, študij, ki bi to podpirale, ni, najnovejša raziskava pa je te trditve celo ovrgla.

Nasveti okrog tega, katera olja oziroma maščobe je nabolje uživati, si zadnje čase tako precej nasprotujejo, mnogi so po mnenju znanstvenikov tudi zavajujoči.

Maščobe živalskega izvora nasploh veljajo za nezdrave, medtem ko so maščobe rastlinskega izvora (denimo olivna ali sončnična olja) bolj zdrava izbira. Ta teorija temelji na tem, koliko določene vrste maščob (nasičenih ali nenasičenih) določeno olje vsebuje. Uživanje hrane, ki vsebuje veliko nasičenih maščob lahko zviša raven "slabega"  holesterola, ki maši žile in poveča tveganje za bolezni srca in ožilja.

V kokosovem olju več nasičenih maščob kot v masti živalskega izvora

Glede na raziskave AHA, je kar 82 odstotkov maščob v kokosovem olju nasičenih. Kar je celo več, kot jih vsebuje maslo (63 odstotkov), goveja maščoba (50 odstotkov) in svinjska maščoba (39 odstotkov). Posledično, pojasnjujejo pri AHA, tudi uživanje kokosovega olja zvišuje raven "slabega" holesterola v krvi.

Nekateri sicer trdijo, da je zaradi mešanice maščob v kokosovem olju to še zmeraj relativno zdrava izbira, vendar pa strokovnjaki iz AHA zatrjujejo, da za to ni nobenih verodostojnih dokazov.

Vnos nasičenih maščob bi po njihovem nasvetu morali tako čim bolj omejiti ter jih nadomestiti z nenasičenimi rastlinskimi olji, denimo oljčnim in sončničnim.

Frank Sacks, eden od glavnih avtorjev znanstvenih študij pri AHA, je ob predstavitvi rezultatov raziskave dejal: "V prvi vrsti želim poudariti, da želimo s pomočjo tovrstnih raziskav ljudi prepričati v manjše uživanje nasičenih maščob, s tem pa zmanjšati tveganja za srčno-žilne bolezni."

V Veliki Britaniji je Združenje za javno zdravje na podlagi tega celo pripravilo nasvete, kako učinkoviteje zmanjšati količino zaužitih nasičenih maščob. Namesto živil, ocvrtih v olju ali pečenih v pečici, svetujejo uživanje takšnih, ki smo jih skuhali na pari ali spekli na žaru. Mesu pred kuho odstranimo vidno maščobo in kožo, prav tako pa svetujejo, da z vrha juh enolončnic in omak posnamemo maščobo in olja.

Vendar pa strokovnjaki poudarjajo, da je maščoba še vedno pomemben del zdrave, uravnotežene prehrane in da to nikakor ne pomeni, da jo moramo povsem odstraniti z jedilnika. Nenasičena maščoba namreč predstavlja vir esencialnih maščobnih kislin, ki telesu pomagajo absorbirati mnoge vitamine, tudi A, D in E.

To poudarja tudi Victoria Taylor iz Britanske fundacije za zdravje srca: "Za zdravo srce ni treba zmanjšati vnosa prav vseh maščob, le nasičenih. Prav tako moramo poskrbeti za nadomestitev teh z nenasičenimi maščobami."

Namesto peciva, piškotov, čokolade in mastnega mesa po nasvetu Taylorjeve tako raje uživajmo živila, kot so denimo avokado, ribe, oreščki in semena. Namesto masla raje izberimo olje, namesto sladkorja in rafiniranih ogljikovih hidratov pa raje posezimo po izdelkih iz polnozrnate moke.