Ko se kondicijske in vaje za moč združijo v eno uro intenzivnega tempa

Iz dvorane je odmevala glasna glasba. V ritmu. Ropot opreme, žvižg piščali, spet v ospredju ritmičen zvok glasbe. Kakšnih 40 ljudi se dvakrat tedensko, pozno zvečer, ko gredo otroci običajno že spat, zapodi v šolsko telovadnico. Na uro intenzivne krožne vadbe.

"Ne bom rekel, da je krožna vadba boljša od drugih vadb," pravi Žan Ocvirk, absolvent Fakultete za šport, ki z bratom organizira vadbo. Študira kondicijsko treniranje, pri pripravah pomaga odbojkarskim ekipam in košarkarjem. "Je pa vsekakor bolj zanimiva, pestra in razgibana od denimo dvigovanja uteži, zato je primerna za širši krog ljudi, predvsem rekreativcev, katerih cilj ni zgolj vrhunski rezultat," dodaja. Gre za kombinacijo dela z utežmi in dela z lastno težo, kombinacijo aerobnih in vaj za moč. "Pri krožni vadbi pa uporabljamo veliko pripomočkov s katerimi povečamo obremenitev: uteži, kettlebelli, težke žoge, kolebnice, vadbeni trakovi – vadbo tako naredimo bolj zanimivo," poudarja Ocvirk.

Prostor zareže zvok piščali. "Menjava," odločno zavpije Lucijan, Žanov brat. 40 ljudi hkrati, skoraj brez besed, odloži orodje in se prestavi na naslednjo postajo. Spet žvižg, vadba se nadaljuje. Ritmično, ob zvoku glasne glasbe. Še naprej molče. Krožna vadba je vadba vseh mišičnih skupin in vadba intervalov. Minuta intenzivnega dela, nato 10-sekundni premor na novo vadbeno mesto z novo vajo in novim orodjem. Spet minuta vadbe in tako naprej. V krogu – od tod ime – je približno 10 postaj. Če je udeležencev veliko, postavijo dodatno. Po oddelanih vseh postajah sledi kratek premor.

"Krožna vadba je primerna za vse. Je prva prava oblika vadbe moči za osnovnošolske otroke, dodatna vadba določenih mišičnih skupin profesionalnih športnikov, v zadnjem času pa najbolj popularna prav za rekreativne športnike, ki se želijo v enournem treningu razmigati, preznojiti in dvigniti nivo svojih zmogljivosti. Prav to je prednost krožne vadbe, lahko jo je narediti primerno vsakomur," pojasnjuje Ocvirk. Tudi zato je zasedba na vadbi raznolika. Od srednješolcev, ki želijo izboljšati svojo kondicijo, do posameznikov tik pred upokojitvijo. Ker je na vsaki od postaj mogoče telovaditi z različno intenzivnostjo si vsak svoj trening prilagodi sam.

Glasen žvižg in "Pavza" iz ust enega od trenerjev. 3 minute za osvežitev in klepet. Večina ljudi je rednih gostov telovadnice. Sem prihajajo dvakrat tedensko, nekateri celo trikrat, tudi na dodaten trening ob koncih tedna, kjer je v ospredju vadba moči in ne kondicije. "V mesecih januarju in februarju je obisk vadb in fitnes centrov zelo povečan, hitro pa se opazi osip. To se v bistvu ponavlja vsako leto," priznava Ocvirk, ki ob dopoldnevih dela v fitnesu. "Največkrat so vzrok tega nerealna pričakovanja posameznikov in nevajenost na napor."

Žvižg piščali naznani drugi krog. Spet 10 postaj po minuto. Trikrat morajo telovadci oddelati vseh 10 postaj. Skupaj 30 minut intenzivne vadbe z izjemno kratkimi postanki. Čeprav kratka je vadba intenzivna in naporna. "Omejitve seveda obstajajo, vendar če ni hujših zdravstvenih težav ali denimo težjih poškodb, ki bi omejevale gibanje, se lahko takšne vadbe udeleži prav vsak. Obvezno pa je, da trener dobro pozna svoje vadeče in njihove morebitne omejitve, saj lahko trening posameznikom primerno prilagodi, spremeni," pojasnjuje Ocvirk. In vadba je res raznolika. Od sklec, cele vrste počepov, pa vadbe s trakovi … Prav pri vseh z možnostjo prilagajanja težavnosti glede na posameznikove zmogljivosti.

Vsake toliko kdo od telovadcev izpusti vajo v krogu. Ne zaradi utrujenosti ali lenobe, zaradi spremljanja napredka. "Na vadbi izvajamo meritve telesa. Tako vadečim pomagamo spremljati in vrednotiti njihov napredek, je pa tudi dobro motivacijsko orodje," pojasnjuje Ocvirk. Poleg teže meri obseg pasu, stegen in rok. Pa delež telesne maščobe, da lahko udeleženci vidijo, da se pozna. Prilagoditev prehrane? Pravi, da je tudi ta potrebna, da pa nasvetov na vadbi ne dajejo, ker je udeležencev preprosto preveč, da pa spodbuja zdravo prehranjevanje, ker je poleg vadbe tudi to pomembno za kakovostno premikanje v pravo smer.

Dvojni žvižg piščali in glasen "Konec!" po slabi uri treninga oznanita, da je treninga konec. Kratko ohlajanje in nato raztezanje. Večina pomaga pospraviti orodje. Ura je pol deset, ko je treninga konec. Ocvirk pravi, da je napredek pri večini udeležencev viden, da pa ni ekspresen. A da se s pravilno vadbo da. Čeprav delamo skupaj z drugimi, je predvsem pozorno, da poznamo svoje telo, svoje cilje in zmogljivosti. "Pozornost posameznikov naj bo usmerjena predvsem nase. S tem mislim na tehnično pravilno izvedbo posameznih vaj, ki je absolutno na prvem mestu. Zato je nujna dobra demonstracija in razlaga trenerja, seveda pa tudi nenehno popravljanje napak. Vadeči naj upoštevajo svoje zmogljivosti in naj se ne primerjajo z ostalimi, morda bolje pripravljenimi oziroma bolj sposobnimi," še dodaja.