Ladja Vrijheid, 'čudežno zdravilo' za bolnike z rakom

Kemoterapija, obsevanje, operacije in strah pred smrtjo. Vse to je prestalo 25 zadnjih potnikov ladje Vrijheid (Svoboda). Na svojevrstno ladjo je 14-letno Vicky spremljala ekipa nemškega Bilda.

Še pred vkrcanjem jo je skrbelo, ali bo vreme zelo vetrovno. Vicky, ki je uspešno zmagala v boju z levkemijo, namreč nosi lasuljo. Zaradi kemoterapije so njeni lasje izpadli. A se je na koncu odločila, da gre na ladjo brez lasulje. Tukaj namreč ne bo nikomur treba pojasnjevati, zakaj ima na glavi namesto frizure plešo, zakaj ima na vratu, kjer so bile nekoč bezgavke, opazne brazgotine ali zakaj težko govori, ker so mu na možganih odstranili tumor.

Ladja je namenjena mladim do 22 let. V tokratni skupini so tisti, ki so imeli kostnega raka, tumor na možganih, levkemijo in raka limfe. Sedem dni bodo pluli ob nizozemski obali. Občasno se bodo ustavili in na izlet na kopno odpravili peš ali s kolesi, precej ostalega časa bodo namenili nujnim opravilom na ladji in druženju.

Vrijheid je ladja upanja. Cilj potovanja pa je utopitev skrbi, bolečin in misli na smrt v globinah morja in nabiranje moči za nove podvige, naj gre za šolo, ljubezen, šport ali kaj drugega.

Potovanje je tudi priložnost za kovanje novih načrtov. Med tistimi, ki jih čakajo pomembne odločitve, je tudi 15-letna Lena, ki je redno zbirala odličja na tekmovanjih v namiznem tenisu. Potem pa ji je kostni rak uničil vse možnosti nadaljevanja športne kariere, dvanajst intervalov kemoterapije pa je njeno telo povsem izčrpalo. Da bi ji rešili življenje, so zdravniki odstranili tudi del kolena in stegnenice ter ju nadomestili z umetnim sklepom.

"Otrokom se je po tako težki bolezni pogosto še težje sprijazniti z novo realnostjo, uničenimi sanjami. Marsikdo je prepričan, da se je končalo življenje," pravi Irmgard Scherübl, glasbena terapevtka, ki potnike spremlja tudi na plovbi. Aktivnosti na ladji so zato prilagojene tudi tako, da lahko otroci preizkusijo fizične sposobnosti svojega telesa in se naučijo, kako v situacijah ravnati kljub telesnim omejitvam, ki so posledica bolezni.

Za nekatere je najhujši strah pred smrtjo. Med potniki ladje so tudi takšni, ki so jim zdravniki napovedovali le deset odstotkov možnosti preživetja. A jim je uspelo. Med njimi je tudi Anja, ki so ji pri šestih letih odkrili tumor na možganih. Danes je stara petnajst let in se počuti dobro, ostal pa je velik strah pred vrnitvijo bolezni. V podobnem položaju je tudi petnajstletni Manuel, ki je bolezen premagal že trikrat. Dvakrat levkemijo in enkrat možganski tumor.

A črne misli njegovemu zdravju ne bi koristile. Tako meni tudi onkolog Marcus Jakob, ki dejstvo, da je zdravljenje raka pri majhnih otrocih uspešno v 70 do 80 odstotkih, pripisuje tudi temu, da se znajo veseliti majhnih stvari.

Dobro razpoloženje in optimizem sta zato pri vsakem pacientu z rakom lahko tisto čudežno zdravilo, ki na koncu tehtnico prevesi v prid uspešnega okrevanja, pravi. Kljub temu medicina, ko opravi s kemoterapijo, operativnimi posegi in obsevanjem, paciente prepusti same sebi. Strahove in psihološke učinke bolezni morajo pozdraviti sami. Naloga, ki je lahko za marsikoga pretežka. In prav temu so namenjeni projekti, kot je ladja Svoboda, pravi Jakob, ki je med potovanji ladijski zdravnik. Moralo bi jih biti še več, je prepričan, in to ne le za otroke.