Milijoni jim dolgujejo življenje

Po vsem svetu danes obeležujemo svetovni dan krvodajalcev. Z njim se zahvalimo ljudem, ki dajejo kri po svoji volji, brez kakršne koli nagrade, razen osebnega občutka zadovoljstva, da nekomu rešujejo življenje ali vračajo zdravje, piše v poslanici Rdečega križa Slovenije (RKS).

Milijoni ljudi po svetu že dolgujejo svoja življenja posameznikom, ki so darovali kri. Kljub temu pa velika večina svetovnega prebivalstva nima dostopa do varne krvi. Na svojevrstno protislovje kaže podatek, da je letno darovanih več kot 80 milijonov enot krvi, vendar je le 38 odstotkov zbranih v državah v razvoju, v katerih sicer živi 82 odstotkov svetovnega prebivalstva.

V mnogih državah temelji preskrba s krvjo na dajanju krvi svojcev oziroma prijateljev bolnikov, ki jo potrebujejo, ponekod pa je krvodajalstvo še vedno plačano. Izkušnje z vsega sveta medtem kažejo, da je prostovoljno, neplačano krvodajalstvo temelj varne preskrbe s krvjo in da zagotavlja najmanjšo verjetnost prenosa morebitnih življenjsko nevarnih okužb.
Velike zasluge za razvoj krvodajalstva ima avstrijski zdravnik, patolog in imunolog Karl Landsteiner, ki je odkril prve tri krvne skupine (A, B in 0) in leta 1930 za odkritje sistema krvnih skupin prejel Nobelovo nagrado za medicino. Pri tem je sodeloval Slovenec, Janez Plečnik (brat arhitekta Jožeta Plečnika), soustanovitelj Medicinske fakultete v Ljubljani in prvi človek, pri katerem je bila določena krvna skupina B. Karl Landsteiner je bil rojen sicer 14. junija 1868 na Dunaju.

Slovenci v samem svetovnem vrhu

Slovenci smo po krvodajalstvu visoko v svetu. Do junija smo zabeležili 45.144 krvodajalcev, kar je 412 več kot v enakem obdobju lani.

RKS krvodajalske akcije organizirano izvaja že 57 let. Podatki kažejo, da je iz leta v leto več krvodajalcev, v osmih letih smo v Sloveniji presegli 100.000 odvzemov, vsak dan v Sloveniji potrebujemo 350 do 400 krvodajalcev; statistično gledano vsakih pet minut nekdo potrebuje kri.

Ker je letošnji dan namenjen mladim, so danes tudi podpisali dogovor o sodelovanju na področju krvodajalstva s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani. Tam so prepričani, da bodo s podpisom dogovora pridobili še več rednih krvodajalcev med študenti in se bodo na ta način lažje odzivali na pomanjkanje krvi, zlasti v poletnih mesecih, saj so v dogovoru zapisali, da bodo drug drugemu pomagali. "Spodbujali bomo solidarnost in prostovoljnost med študenti in se odzivali na te aktualne problematike," je poudarila Kaja Medved iz ŠOUL.

Predstavili so tudi nov projekt, namenjen dijakom srednjih šol v Ljubljani – Klub 25, katerega cilj je, da se krvodajalstvo predstavi srednješolcem v času, ko oblikujejo svoj odnos do sočloveka in družbe, je dejala vodja projekta Tatjana Valant Veličkovič. Menijo namreč, da dijaki najbolj verjamejo svojim vrstnikom, ki so si pridobili izkušnje kot aktivni krvodajalci, hkrati pa svoje srednješolsko obdobje namenili prostovoljnim dejavnostim.

Preberite si še o Avstralcu, ki ima tako redko krvno skupino, da je s krvodajalstvom v 50 letih rešil življenje že več kot dvema milijonoma dojenčkom.