Morda močne besede za 16-letno dekle, a tudi leta kasneje sem čutila enako.
S fantom sva se zgodaj odločila za skupno življenje in si s trdim delom ustvarila zavidanja vreden dom. Poročila sva se in nadaljevala z norim delovnim tempom, da bi ustvarila še več … Zabava in brezskrbno življenje najinih vrstnikov naju niso zanimali. Vsaj njega ne, jaz pa sem tudi vztrajno obračala hrbet lepo oblečenim dekletom, ki so se odpravljale v diskoteko. Sama si tega nisem mogla privoščiti, kupiti je bilo namreč potrebno tisoč in eno stvar za hišo …
Minevala so leta in praznina v meni se je iz dneva v dan večala. Bila sem željna spontanosti, smeha in veselja … pa čeprav le za en dan. A tega doma ni bilo.
Ni bilo načrtovano. Zgodilo se je, kot se zgodi milijon drugih reči. Pogled, naključen dotik, upanje, sreča, ljubezen. Spoznala sem njega. Bil je vse tisto, kar ni bil moški, kateremu sem polzela iz rok – vihrav, spontan, vesele narave, rad je prepeval, igral na kitaro, slikal, se igral z mojimi lasmi, mi govoril, kako sem lepa in kako me obožuje. Srkala sem njegovo energijo in se hranila z besedami, ki so mi pomagale preživeti dan. Spremenila sem se. Težko sem izbrisala nasmeh z obraza in čutila sem, da bi lahko poletela do neba! Kot val svežine me je predramil iz monotonega vsakdana in me dvignil visoko nad oblake. Ja, nad oblake, kot v pravljici in ravno to je bil problem.
Pravljica ni resnična in prav kmalu sem to spoznala tudi sama.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.