Nemočni v boju z ambrozijo?

Ambrozija je enoletnica. Rastlina v jeseni odmre in zimo preživi v obliki semen, ki kalijo od konca marca do začetka julija. Mlade rastline intenzivno rastejo predvsem v juniju in najzgodnejše začnejo cveteti že v juliju. Glavno obdobje cvetenja pa je od sredine avgusta do sredine septembra, ko cvetita več kot dve tretjini rastlin. Ena rastlina lahko proizvede več kot 60.000 semen ter nekaj milijonov, po nekaterih podatkih pa tudi do nekaj milijard pelodnih zrn. Količina pelodnih zrn je odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu, v suhih letih jih je več. Pelodna zrna imajo zelo dobre aerodinamične lastnosti, saj lahko s pomočjo vetra prepotujejo tudi razdalje, večje od 100 kilometrov. Največja koncentracije pelodnih zrn je v krogu en kilometer okrog rastline. Seme ambrozije ostane kalivo v tleh tudi več kot 30 let. Hitrost širjena rastline je med 6 in 20 kilometrov na leto.

Svet v boju z ambrozijo

Pelinolistna žvrklja, ki jo najpogosteje poznamo pod imenom pelinolistna ambrozija ali preprosto ambrozija, izvira iz Severne Amerike, od koder so jo v 19. stoletju zanesli tudi v Evropo. Sprva so se semena širila s semeni krmnih rastlin, pozneje pa tudi z mešanicami semen za ptice. V zadnjem času se semena pogosto prenašajo z gumami avtomobilov, gradbeno in kmetijsko mehanizacijo in s premeščanjem zemlje, humusa in podobnim. Rastlina zraste do višine dveh metrov visoko. Steblo je pokončno, razvejano, dlakavo. V Evropi poznano vsaj 20 vrst ambrozije, pri čemer je najbolj razširjena pelinolistna ali kratka ambrozija. V Sloveniji se je razširila po drugi svetovni vojni in danes jo najdemo skoraj po vseh nižinskih območjih. Škodljive rastline so zlasti pelinolistna, trikrpa, obmorska in trajna ambrozija.

Da je problem ambrozije resen, kažejo že podatki iz sveta. Na Madžarskem so se začele kampanje boja proti ambroziji že pred nekaj leti. Organizirali so tekmovanje za otroke, kjer je tisti, ki je nabral največ ambrozije, dobil posebno nagrado. Natisnili in razdelili so na tisoče zgibank in slik z ambrozijo. V Kanadi obstaja zakonska obveza za uničevanje ambrozije na vrtovih. Izvajanje zakona nadzirajo tudi poštarji, ki javljajo policiji, kdo ne izvaja uredbe. Kazni za neupoštevanje te uredbe lahko znašajo tudi več kot 1000 kanadskih dolarjev. Na Hrvaškem so uvedli projekt uničevanja ambrozije v kar nekaj mestih (Zagreb, Osijek in Varaždin), kjer s pomočjo letakov in drugih aktivnosti opozarjajo ljudi na problem ambrozije. Še dalje so šli v mestu Zagreb, kjer morajo tako javne kot fizične osebe poskrbeti za uničevanje ambrozije. Kazni za neupoštevanje uredbe se gibljejo med 200 in 1000 kunami.

Za uspešen boj je treba uničiti rastline pred cvetenjem. Na vrtovih jih uničujemo z ruvanjem. Na neobdelanih površinah s košnjo, na obdelanih površinah pa z uporabo ustreznih herbicidov.

Neuničevanje ambrozije denimo v koruznih posevkih povzroča za polovico nižjo rast koruznih rastlin in za 50 odstotkov nižji pridelek, v vrtninah pa so pridelki vsaj za 30 odstotkov nižji. Ambrozija posredno vpliva tudi na zaraščenost posevkov in visoko vlago, kar pripelje do okužbe vrtnin s črno listno pegavostjo. Poseben problem predstavlja tudi v ekološkem kmetovanju, kjer kmetje z dovoljenimi sredstvi težko preprečujejo njeno širjenje. Cvetni prah ambrozije je lahko škodljiv tudi za osebe, ki delajo na njivah in vrtovih in so nanj alergične. Seme ambrozije se lahko pojavi tudi kot primes v semenu kmetijskih rastlin in pridelkih. Prav zato so v nekaterih državah že sprejeli posebne ukrepe za iztrebljanje te rastline. V tujini jo morajo lastniki zemljišč, kjer se je zasejala, striktno uničevati, drugače plačajo veliko kazen. Na sosednjem Hrvaškem so boj z nevarno rastlino pristojne inštitucije začele že pred dvema letoma, državljane in lastnike zemljišč, ki pa se z ambrozijo ne spopadajo, pa lahko doleti kazen v višini od 200 do 1000 kun.

Slovenija le korak za Evropo?

Pri nas smo se z ambrozijo začeli načrtno spopadati šele lani, ko je državni zbor sprejel novelo zakona o zdravstvenem varstvu rastlin. Ta je vrste iz rodu ambrosia opredelila kot škodljive rastline, imetnikom zemljišč pa naložila, da morajo izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja oziroma za zatiranje teh rastlin. Za nadzor je zadolžena fitosanitarna inšpekcija.

Inšpektor na podlagi prijave opravi ogled, imetnika zemljišča seznani s predpisi in mu določi rok, do katerega mora rastline odstraniti. Če tega ne stori, mu grozi mu grozi globa v višini 1500 evrov za pravne oziroma 500 evrov za fizične osebe. Doslej so izdali 118 opozoril, kazni pa ni plačal še nihče.

Uredba vlade, s katero bodo podrobneje določili ukrepe za zatiranje ambrozije, je medtem še v pripravi. "Za tako razširjeno rastlino, kot je pelinolistna ambrozija, je namreč treba temeljito proučiti vrsto ukrepov, ki bi bili ustrezni za tako raznolika rastišča, kjer se po prvih podatkih nahaja. Ukrepe obvladovanja je treba izvajati ne samo v kmetijski pridelavi, temveč tudi na zemljiščih, ki sploh niso kmetijska ali pa niso povsem kmetijska (zemljišča s posegi v prostor, kot so deponije, izkopi in gradbišča, kjer druge rastline ne uspevajo, brežine cest, železnic in vodotokov, nasutja zemljišč, trajne in začasne deponije, degradirana območja, drenažni kanali, obronki kmetijskih zemljišč, vrtovi ter urbane površine z zelenicami, parki in rekreacijskimi površinami),“ so nam pojasnili na kmetijskem ministrstvu. Pri pripravi ukrepov sodelujejo z okoljskim, zdravstvenim in prometnim ministrstvom, dokler ne bodo nared, pa je cilj predvsem osveščanje javnosti.

Trdovratni plevel nevaren tudi za zdravje

Pelod ambrozije je eden najmočnejših znanih alergenov. Osebe, občutljive na cvetni prah ambrozije, največkrat obolevajo za senenim nahodom, so nam povedali na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). "V času cvetenja alergičen bolnik kiha, iz nosu mu teče voden izcedek, nos je lahko tudi zamašen, oči srbijo in se solzijo ter so pordele, včasih se pojavi moteče draženje v žrelu,“ so pojasnili najpogostejše simptome. Redkeje je cvetni prah ambrozije vzrok za alergijsko astmo.

Prag, ki izzove reakcijo, je zelo nizek, in je v nekaterih primerih tudi pri manj kot 20 pelodnih zrnih na kubični meter zraka. Tako visoka obremenitev zraka se v Sloveniji pojavlja v drugi polovici avgusta in v prvi polovici septembra. Število dni z obremenitvijo, večjo od 20 zrn, se rahlo povečuje, v lanskem letu je bilo 17 takih dni, kar je največ v 15-letnem merjenju cvetnega prahu. V povprečju pa se prve reakcije pojavijo, ko je v kubičnem metru zraka vsaj 200 ali več pelodnih zrn ambrozije. Pogoste so tudi navzkrižne reakcije z drugimi alergenimi rastlinami iz rodu ambrozije, bodičem in pelinom. Pred desetimi leti je bilo na ambrozijo pri nas alergičnih 10 odstotkov ljudi, danes jih je že 30 odstotkov. Pri osebah, ki so nanjo občutljive, lahko povzroča resne zdravstvene težave.

Osebe, ki so alergične na cvetni prah ambrozije, lahko alergeno reagirajo tudi na cvetni prah nekaterih drugih rastlin (denimo na sončnice) in občutijo pekoč občutek v ustih, ko jedo banano.

Pri alergijah, katerih vzrok je cvetni prah ambrozije, se simptomi pojavljajo v avgustu in septembru, po zaključku sezone pojavljanja cvetnega prahu drugih vrst alergogenih rastlin. Alergijo diagnosticira zdravnik. Na IVZ opozarjajo, da je zelo pomembna preventiva, saj zdravilo za popolno ozdravitev ne obstaja. Izogibamo se alergenu, kolikor je to mogoče. V času, ko je v zraku največ cvetnega prahu, se izogibamo športnim dejavnostim na prostem in daljšemu zadrževanju zunaj. Med potovanjem (posebno zunaj mest) naj bodo okna avtomobila zaprta. V prezračevalnih napravah uporabljamo zračne filtre, ki zadržijo cvetni prah. Notranje prostore zračimo jih ponoči ali po dežju, perila ne sušimo zunaj, ko pridemo domov, se preoblečemo, si umijemo obraz in lase. Oblačil, ki smo jih nosili zunaj, ne odložimo v spalnici. Pomaga tudi izpiranje nosu s fiziološko raztopino, uporabo protialergijskih zdravil pa nam bo predpisal zdravnik.