FIT 24UR

'Dolgo časa sem prikrivala izgubo sluha, izogibala sem se ljudem, podrl se mi je svet'

Ljubljana, 03. 03. 2017 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Anja Intihar
Komentarji
8

3. marec je svetovni dan varovanja sluha. Na svetu je okrog 360 milijonov ljudi z okvaro sluha, od tega 32 milijonov otrok. Darja Pajk je začela to čutilo izgubljati pri 23 letih. Ko ji slušni aparat ni več pomagal, se je odločila za polžkov vsadek. Zaradi nezdravljene naglušnosti nastaja velika gospodarska škoda, ljudje se zapirajo med štiri stene, kljub temu, da je zdravljenje učinkovito in pripomočki dostopni.

Izguba sluha, bodisi delna bodisi popolna, je za človeka, ki se mora s tem soočiti, resna preizkušnja. Pa ne zgolj za osebo, ki izgublja sluh, ne. Tudi za sorodnike, ki živijo s tako osebo, je vsakdan težak. Televizijski sprejemnik začne presegati še sprejemljive jakosti, kar je bil nekoč tih klepet v čakalnici pri zdravniku, postane nemogoče vpitje.

Veliko naglušnih oseb si (vsaj na začetku) noče priznati, da imajo težavo, da ne slišijo (več) dobro. Zapirajo se vase, pomoči nočejo ali pa ne znajo poiskati, vrata stanovanja zaklenejo za obiske, saj v pogovoru ne morejo normalno sodelovati.

V zgornjih vrsticah bi mirno lahko zapisala ime in priimek svoje starega očeta, ki je pred kratkim zaradi hude naglušnosti po večletnem prigovarjanju dobil slušni aparat, a ga noče uporabljati, saj pravi, da mu v ušesih piska, da se ob nošenju ne počuti dobro. Zato se vsakodnevno soočamo s stresnimi situacijami, ker mu je vsako stvar treba povedati neštetokrat, telefonska komunikacija postaja nemogoča. Hudo je predvsem takrat, ko nas je na kupu zbranih več, pogovarjamo se in smejimo, on pa se tiho umakne, ker ne more slediti pogovoru. In naša zgodba niti slučajno ni osamljen primer. 

Darja Pajk je polžkov vsadek dobila pri 46-ih letih.
Darja Pajk je polžkov vsadek dobila pri 46-ih letih. FOTO: Aljoša Kravanja

Polžkov vsadek - eno najbolj revolucionarnih odkritij v sodobni medicini

V podobni situaciji se je pri 23 letih znašla Darja Pajk iz Škofje Loke. Začela je izgubljati sluh, razlog so pripisali avtoimuni okvari. "Ko je prišlo do izgube v govornem območju, sem šele ugotovila, da ne morem več normalno funkcionirati. Prej je to motilo zgolj druge, ne mene. In potem to drastično spoznanje, da potrebujem slušni aparat," pripoveduje. "To je bilo šokantno zame, glede na to, da sem bila mlada odrasla oseba, na začetku karierne poti. Podrl se mi je svet. Dolgo časa sem prikrivala izgubo sluha, izogibala sem se kontaktom, množicam."

Odločitev je bila težka, strah me je bilo operacije, a želela sem si imeti kvalitetno življenje. Najlažje je obupati in se smiliti sam sebi, kot pa si reči: vključil se bom v družbo. Čeprav bo za to potrebna operacija in dolgotrajna rehabilitacija, tudi ponovno učenje poslušanja. Darja Pajk

Dobila je slušni aparat, ki jo je za nekaj časa spet pripeljal v slišeči svet, a okvara je naraščala. "Na koncu sem imela resnično velike težave v komunikaciji. Razumela sem le še govor na razdalji do največ pol metra, kar je bilo otežujoče za sodelavce, prijatelje. Tudi za mene samo." Pri 46 letih se je odločila za polžkov vsadek. Gre za medicinsko-tehnični pripomoček, ki osebam s hudo ali popolno izgubo sluha lahko omogoči sposobnost zaznave zvokov in poslušanja. "Odločitev je bila težka, strah me je bilo operacije, a želela sem si imeti kvalitetno življenje. Najlažje je obupati in se smiliti sam sebi, kot pa si reči: vključil se bom v družbo. Čeprav bo za to potrebna operacija in dolgotrajna rehabilitacija, ponovno učenje poslušanja," razlaga Pajkova.

V svetu polžev vsadek uporablja že okoli 600.000 gluhih oseb, od tega je po podatkih Evropskega združenja oseb s polževim vsadkom kar 60 odstotkov odraslih in 40 odstotkov otrok. V Sloveniji je bil prvi poseg opravljen leta 1995, do leta 2014 pa so operirali že več kot 300 oseb.

Največja težava pri ljudeh, ki začnejo izgubljati sluh, je izključenost iz družbe.
Največja težava pri ljudeh, ki začnejo izgubljati sluh, je izključenost iz družbe. FOTO: Aljoša Kravanja

3. marec - svetovni dan varovanja sluha

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je natanko deset let nazaj 3. marec razglasila za mednarodni dan varovanja sluha. Po njihovih podatkih je na svetu okrog 360 milijonov ljudi oziroma 5 odstotkov vse populacije z okvaro sluha. Od tega kar 32 milijonov otrok in že pri njih bi z ustreznimi preventivnimi ukrepi lahko preprečili več kot polovico okvar sluha. Najpogostejši vzroki za okvaro sluha pri najmlajših so genski, sledijo razne infekcijske bolezni, obolenja ušes, hrup in zdravila, pravijo na WHO. Ustrezna rehabilitacija je nujna, da do nje pride, pa si je potrebno okvaro priznati in jo prepoznati. V Sloveniji je okrog 150.000 oseb z okvaro sluha, od teh jih ima le polovica ugotovljeno okvaro. 

Letošnji svetovni dan skrbi za sluh poteka pod geslom "Ukrepi ob izgubi sluha: naj sluh postane naložba". Zaradi nezdravljene naglušnosti namreč nastaja velika škoda za gospodarstva po celem svetu, le v Evropi tako odtekajo milijarde evrov. Intervencije za obravnavo sluha so učinkovite in na voljo. 

Po ocenah WHO je v svetovnem merilu strošek neprepoznane in nezdravljene okvare sluha za gospodarstvo skoraj 750 milijard dolarjev, kar na ravni EU znaša 178 milijard evrov letno.

Stroški nezdravljene okvare sluha stanejo države Evropske unije okoli 178 milijard evrov na leto. Največ je stroškov na račun zdravstvenega in socialnega varstva, pravijo na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS), reprezentativni organizaciji za osebe z okvaro sluha pri nas. Prav tako posledice vplivajo na potrebo po dodatni pomoči pri izobraževanju, kar spet prinaša dodatne stroške.

Osebe z nezdravljeno okvaro sluha ne dosegajo visoke stopnje izobrazbe, zato so tudi težje zaposljive. Strošek države zajema čedalje večjo brezposelnost, prezgodnjo upokojevanje, pa nizke osebne dohodke in posledično pokojnine. Vsi ti dejavniki pahnejo osebe z okvaro sluha v še večjo revščino in socialno izključenost ter povečujejo njihov stres, še dodajajo na ZDGNS.

WHO tako ob letošnjem svetovnem dnevu poudarja predvsem preventivne ukrepe, pa tudi zgodnje odkrivanje težav s sluhom, rehabilitacijo in nekatere prilagoditve, ki jih potrebujejo osebe z okvaro sluha, podnapise, dostop do tehničnih pripomočkov, tolmača za slovenski znakovni jezik. Vse to lahko blaži izgube sluha in njihove posledice ter pozitivno vpliva na ekonomijo.

Polžkov vsadek ima v Sloveniji več kot 300 oseb.
Polžkov vsadek ima v Sloveniji več kot 300 oseb. FOTO: Aljoša Kravanja

Izguba sluha ni konec sveta

In smo spet pri vključevanju gluhih in naglušnih v vsakdanje življenje - tudi v delovno okolje. "Ljudje z okvaro sluha so bili včasih takoj napoteni v upokojitev, danes jih z različnimi aktivnostmi in pripomočki lahko obdržimo v kolektivih," razlaga Darja Pajk, mamica treh deklet, ki so njene težave s sluhom sprejele že zelo zgodaj in se z njimi niso kaj prida obremenjevale.

"Vsem ljudem bi priporočila, da čuvajo svoj sluh. To je izjemno pomembno. Mi smo zelo mačehovski do svojih čutil, tako do vida kot do sluha. Naglušnost je v porastu, preventive pa skorajda ni. Vsaj jaz je ne zaznam," opozarja. "Če zaznate, da izgubljate svoje čutilo, pojdite takoj k zdravniku. Prosite za obravnavo, poiščite ljudi, ki so se s tem že soočili. Oni bodo najboljši naslov za dobre in uporabne nasvete. Samo tisti, ki so se s tem dejansko soočili, bodo znali razumeti. In preizkusite več vrst aparatov, pojdite nazaj, ne obupajte takoj na začetku. Rehabilitacija je nujna, dolgo časa potrebuješ, da zopet slišiš," pravi in opozarja še: "Noben pripomoček ti ne vrne sluha, ti pa da možnost, da spet zaznavaš zvok. Ta je resda drugačen, na nas samih pa je, da skupaj s strokovnjaki poiščemo tistega, ki nam je najbližji glede na naš zvočni spomin."

KOMENTARJI (8)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

jesenvoyo
03. 03. 2017 10.38
+16
Ali trditev "zaradi nezdravljene naglušnosti nastaja velika gospodarska škoda" pomeni, da se ta bolezen lahko zdravi ? Kako in s čim se zdravi, kakšno je torej zdravilo za to bolezen ? Meni so takoj poslali na meritve sluha in posledično še pregled za slušna aparata. Danes uporabljam aparata za katera sem moral kar precej doplačati. Mesečno porabim 12 baterij, ki jih naši trgovci prodajajo po 1,3€ v tujini pa jih dobim za 0.5€ za kos. O zdravljenju naglušnosti torej nisem kaj dosti seznanjen, gre v glavnem samo za uporabo slušnih aparatov.
cirenij
03. 03. 2017 10.42
+4
cirenij
03. 03. 2017 09.48
+9
Tile slušni aparati, ki jih dobiš, sicer tudi z obveznim doplačilom, povzročajo šumenje in piskanje. Znanec na vodstvenem delovnem mestu zaradi slabega sluha tudi sestankov ni mogel več spremljat. Za obe ušesi si je nabavil aparat, ampak za vsakega je odštel dodatnih 1500 EU, Torej 3000 EU. In zdaj dobro sliši. Koliko navadnih, naglušnih državljanov, si ga pa lahko privošči?
capo1972
03. 03. 2017 09.59
-16
Osnovni slušni aparati so brez doplačil! Na voljo pa so seveda tudi zmogljivejši modeli za ljudi, ki so bolj aktivni in bolj izpostavljeni ekstremnim zvočnim situacijam. Odločitev posameznika pač, odvisno, koliko komu pomeni dobra komunikacija in kvaliteta poslušanja. Na žalost nekaterim še vedno več pomeni, da se peljejo v dobrem avtu, kot da dobro poslušajo.
cirenij
03. 03. 2017 10.20
+3
Kolikor mi je znano, se za vsak aparat doplača 300 EU. In to zato, ker jih ljudje niso uporabljali. Zakaj ne, se pa lahko samo vprašam.
jesenvoyo
03. 03. 2017 10.51
+12
Večkrat sem slišal, kako ljudje ne uporabljajo slušnih aparatov (to se ugotovi ob priklopu aparata na računalnik, kjer pokaže čas vključenosti), je razlogov več in sicer od izbire ali zaušesni, v ušesni aparat, potem je tu problem majhnosti aparata in starejši smo že bolj nerodni z rokami, marsikdo pa z tehniko. Ponudnikov je kar nekaj, spet je odvisno komu padeš v roke, da ti poskrbi za pripomoček. Moj star avto je dvakrat cenejši od aparata, ki ju imam v ušesih, za katera sem prav tako moral plačati DDV. Žal tudi aparat ne pomaga vedno najbolje, ker se slišnost spreminja.
Amethist
03. 03. 2017 15.23
+3
Ponudbe je ogromno. Jaz imam slusne aparate ze od konca srednje sole, je res da jih nisem nosila cca 5 let ker so piskali. Potem sem dobila bolj napredne, digitalne in si brez njih ne znam predstavljat zivljenja. Vsak aparat zahteva doloceno obdobje testiranja in prilagajanja, za to si je treba vzeti cas. Lani sem dobila nove, za katere sem doplacala 600 eur, 300 eur vsak. Imas razlicne cenovne razrede, odvisno kaj nucas. Ni treba da imas najdrazjega, jaz imam sicer nadstandard ampak najcenejso varianto, ker tolk funkcij kot imajo drazje variante pac trenutno ne rabim. Se pa da tud moje nadgradit. Imam od oticona, meni so najbolj ustrezali, amortizacijska doba je 6 let, prejsnje sem non stop uporabljala 12 let. Delujejo se vedno ampak so ze zastareli, piskajo ce se pogovarjam po telefonu, pa tudi sluh se mi je spremenu v tem obdobju. Drgac pa ja - ce jih ne nosis, se sluh slabsa. Preverjeno. Meni se je tud. Tko da vsakemu ki pravi da slabse slisi, priporocam da gre TAKOJ k zdravniku.
Amethist
03. 03. 2017 15.25
+2

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.