Tisti, ki podpirajo mnenje, da je materino mleko za otroka najboljše, trdijo, da s takšnim mlekom otroka obranimo pred številnimi boleznimi. Ščitilo naj bi pred debelostjo, alergijo, astmo in diabetesom. Doktorica Cynthia Colen z Univerze Ohio, vodja nove raziskave o učinkih dojenja, pa pravi, da primerjava sorojencev, ki so jih v zgodnjem otroštvu hranili na različne načine, ni pokazala dolgoročne razlike pri zdravju. V raziskavo je bilo vključenih 8237, med sabo pa so primerjali otroke iz iste družine.
Colenova opozarja, da je bila napaka predhodnih raziskav v tem, da niso upoštevale dejavnikov, ki prav tako vplivajo na to, kako zdrav in uspešen bo otrok. Ni namreč zanemarljivo, kakšen je denimo družinski prihodek ali pa denimo, kje mati dela v času, ko je otrok še majhen.
"Ne trdim, da dojenje ni koristno," je dejala Colenova, a dodala, da ni prav, da tistim ženskam, ki ne morejo dojiti, družba vzbuja občutek krivde. Ne le, da nekatere ženske fizično ne morejo dojiti, vse več je takih, ki nimajo pogojev za dojenje. Matere, ki imajo višji dohodek in višjo izobrazbo ter bolj fleksibilen urnik, svoje otroke dojijo bolj pogosto in dlje časa kot tiste, ki tako ugodnih pogojev nimajo. "Če res želimo izboljšati zdravje mater in otrok, moramo izboljšati druge dejavnike. Na voljo morajo biti denimo subvencionirano dnevno varstvo, boljši pogoji za porodništvo ter boljše možnosti zaposlitve za matere in boljše plačilo," je pojasnila Colenova.
KOMENTARJI (67)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.