Ko se rodi otrok s s posebnimi potrebami, starši o teh stvareh običajno ne vedo ničesar in si sploh ne predstavljajo s kakšnimi težavami se bodo v prihodnje soočali. Zdravniki težko napovejo, za kakšno vrsto CP gre. To pa zato, ker si niti dva primera nista povsem enaka.
Ljudje s cerebralno paralizo so lahko nadpovprečno, povprečno ali podpovprečno inteligentni. Nekateri hodijo v šolo, drugi pa so priklenjeni na voziček za celo življenje in odvisni od svojih staršev ali skrbnikov. Neizogibne so terapije, fizioterapije, refleksna masaža stopal ... Razgibavanje je ključnega pomena, saj je s tem otroku omogočena motorika, ki je sam ne zmore. Včasih se stanje celo izboljša, vendar nikoli do te mere, da se otrok popolnoma osamosvoji. Zdravil, ki bi pozdravile CP, praktično ni. Obstajajo le zdravila, ki mehčajo mišični tonus. Najbolj pogosta težava je škiljenje, saj nekateri otroci s hujšo obliko ne morejo osredotočiti pogleda v eno točko. Oči jim begajo in dajejo vtis, da sploh ne vidijo, kar pa v večini primerov ni res. Otroci z atetoidno cerebralno paralizo imajo resne probleme s sluhom, prostorsko zaznavo in govorom. Pri hujših oblikah se pojavi tudi epilepsija, ki se zdravi z zdravili in se v večini primerov lahko tudi prepreči.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.