Od nekdaj velja, da z več vaje postanemo boljši, pa naj gre za igranje inštrumenta, treniranje športa ali za učenje. A zakaj potem ob vseh teh vajah le redki postanejo vrhunski športniki, glasbeniki, strokovnjaki na svojem področju?
To vprašanje je psihologe begalo desetletja in zdaj so našli odgovor. Skupina raziskovalcev z ameriške univerze Princeton je namreč ugotovila, da vaja ne vpliva toliko na naše sposobnosti, kot so domnevali do zdaj. To ne pomeni, da bi morali kar nehati vaditi, saj so odkrili pozitivno povezavo med vajo in obvladanjem področja, za katerega vadimo. Vendar pa vaja ni odločilna, ampak se v povprečju z vajo izboljšamo le za 12 odstotkov.
Znanstveniki so proučevali več področij in ugotovili, da vaja na vsako od njih drugače vpliva. Tako na primer vaja najbolj izboljša rezultate pri igrah oziroma športu, najmanj pa pri izboljšanju rezultatov na delovnem mestu oziroma pri umskih izzivih. Vaja pomembno vpliva na naše sposobnosti na področju glasbe, medtem ko praktično nobenega vpliva nima na področju izobraževanja. Raziskava je tudi pokazala, da bolj gre za ponavljajočo dejavnost, bolj se z vajo izboljšuje. Če naslikamo konkretno: več boste tekli, boljši boste v teku, medtem ko se z vajo v ravnanju v primeru letalske nesreče ne boste naučili bolje reagirati.
Zdaj, ko so znanstveniki ugotovili, koliko vaja vpliva na sposobnosti, se je pojavilo drugo vprašanje. Če vaja ni tako odločilna, kot so mislili do zdaj, - kaj potem vpliva na uspešnost posameznika. Raziskovalci pravijo, da bi lahko na to vplivala leta, pri katerih nekdo začne z vajo, a hkrati dodajajo, da gre verjetno za kombinacijo inteligence in sposobnosti, s katerimi se posameznik rodi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.