FIT 24UR

RESNIČNA ZGODBA: Otrok z razcepljeno ustnico

Kranj, 20. 07. 2009 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Petra Logar
Komentarji
66

Mamica malega Jakoba je zaupala dramatično zgodbo. Njen drugi sin je imel ob rojstvu razcepljeno ustnico in nebo, kmalu pa je izvedela še za delno izgubo sluha.

Jakob
Jakob FOTO: osebni arhiv

Štiričlanska družina živi na Gorenjskem, natančneje v Kranju. Mamico in atija vsak dan razveseljujeta dva fantička. Benjamin ima štiri leta, Jakob pa leto in pol.

"Želja po prvem otroku se je pojavila po približno treh letih najine zveze in septembra 2005 sva končno stisnila v objem najinega prvorojenca. Sin ni imel nikakršnih težav, bil je zdrav in pravi dobrovoljček. Tako sva se po letu in pol odločila, da je čas, da se naša družina poveča še za enega člana," je povedala mamica.

Pravi, da je njena druga nosečnost potekala, razen običajnih nosečniških tegob, povsem brez težav. Vsi izvidi so bili v redu, prav tako tudi na UZ pregledih ni bilo nobenih posebnosti. Za pregled nuhalne svetline se z možem nista odločila, saj sta menila, da izvidi ne bi spremenili poteka nosečnosti. Jakob bi se po napovedih zdravnikov moral roditi takoj po novem letu. In res je, sicer z dvodnevno zamudo, naznanil prihod novega leta.

"Porod se ni začel spontano, temveč so ga sprožili, ker je bilo fantku preveč lepo v apartmaju Pri mami. Potekal je hitro in dokaj lahko in kmalu sem zaslišala najlepši zvok na svetu - jok najinega sinčka. Po prvem navalu sreče in vzhičenosti pa so iz babičinih ust prišle besede, ki so nama v tistem trenutku zamajale tla pod nogami." Kako sta se starša spopadla z novico o njunem novorojenčku?

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (66)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

krapovec
20. 07. 2009 20.02
+1
nič stokat.... na svetu je ogromno otrok, ki se rodijo z mnogo hujšimi težavami kot je ena ustnica... samo brezvezno dramatiziranje...
biro77
20. 07. 2009 18.33
+1
pa ja no kaj tok komplicerate sej nerečm da ni bed sam tole pa res že doug poznajo ...
Tajdica Olsen 1
20. 07. 2009 18.33
-1
j a N
20. 07. 2009 18.25
+1
temu se reče zajčeva ustnica,če se ne motim
BiTcH_is_BaCk
20. 07. 2009 18.20
-1
GLIUG
20. 07. 2009 18.15
+1
bogi...upam da bo vse v redu!!
incadessence7@hotmail.com
20. 07. 2009 18.10
+1
ful šikana bejbika.upam da bo vse okej
Krajnc1994
20. 07. 2009 17.48
aia pa bogi otrok :S:S :S:S
Krajnc1994
20. 07. 2009 17.48
poglejte to xD RESNIČNA ZGODBA!! to pa marsikaj pove :D
dolcerok
20. 07. 2009 17.44
+1
zajcjo ustnico popravljajo ze 100 let in se z operacijo napake sploh vec ne opazi, za sluh bo pa rabil slusni aparat. that's it.
florek
20. 07. 2009 17.31
+1
kam gre ta svet joj me joj
paris123
20. 07. 2009 17.16
+1
smacky--a nda so ma čudni eh mediji
11MUFC18
20. 07. 2009 17.15
+1
upam da se bo use uredu z jakobom in da se mu sluh povrne
_darchee_
20. 07. 2009 17.03
Sem vesela, da sem lahko prebrala resnično zgodbo z nenazadnje srečno vsebino. Upam, da še uspe naslednja op in da se sluh v celoti povrne. Jakob je pa čudovit otrok na slikicah:)
BandaKomunisti?na
20. 07. 2009 16.45
Vidim da je kar razširjena ta napaka, a ste že razmišljal, da bi klub ustanovil ?
yamaha660
20. 07. 2009 16.43
+1
Ob rojstvu sem tudi jst imel zajčjo ustnico in so mi takoj zrihtali, tako da sedaj je videt samo majhen delček kjer je blo šivano in nimam nobenih problemov..
Darjan Begi?
20. 07. 2009 16.17
+1
Jaz imam tudi Zajčjo ustnico in sem imel dva razcepa in porobleme z nebom.vendar so mi vse naredili tako da ni sledu o temu.Starši pa če jih kaj zanima me lahko kontaktirajo.
edokatja
20. 07. 2009 16.12
-1
igor.gojcic, prav imaš. Sva neizobražena starša. ne da se nama prižgat računalnika in poguglat po netu, niti nimava pojma, kako kakšno napako je imel naš otrok. Zelo dramatizirava in naredila bi vse, da bi se pojavili v medijih in vam povedali našo zgodbo, ki ni namenjena staršem, ki se bodo s to napako še srečali, ampak je tu gor le zato, ker uživava v komentarjih, ki blatijo naju in najinega otroka. Prav imaš, car si.
Ramzess
20. 07. 2009 16.10
+1
"in tako je pri petih mesecih dobil svoj prvi slušni aparat. Ob tem so naleteli na težavo, kako dopovedati majhnemu otročku, da si aparata ne sme vleči iz ušesa." In kako so tako majhnemu otroku izmerili naglušnost, stopnjo, in ostalo, ter temu ustrezno nastavili slušni aparat. Postopek osebno poznam, a si ga pri otrocih ne še znajo verbalno sodelovati, ne predstavljam, kako preprečijo da ne pride do napak, in posledično do še večje škode. "Tudi sluh se je po operaciji delno izboljšal, tako da slušnih aparatov praktično ne potrebuje več." Za zdaj morda res ne, a tudi to se lahko spremeni ali pa ne, kar je še bolje, nekateri namreč poznamo težavo take omejitve in odvisnost od aparatov.
Ramzess
20. 07. 2009 15.59
+1
Otrok ima znano ti. zajčjo ustnico in/ali volčje žrelo, čudno da starša tega ne poznata, in tako dramatizirata, to se da uspešno pozdraviti, naglušnost pa tudi. Potem pa še depresija, sicer taka mati ne sme k otroku, pa vendar imam vtis, da gre za precej neosveščene starše, ki dramatizirajo bolj, kot je potrebno, ali čemu počnejo vse to. In ja literature, vštevši internet, je dovolj, očitno je tu prisotne kar nekaj lenobe. Sicer pa izgled pogled otroka po par mesevih pove, da je bila vsa dramatizacija odveč. K dramatičnosti prispevajo tudi prognoze zdravnikov, ki so prez osnove, potrditve, starši preveč verjamejo temu, ne da bi se zavedali, da so take prognoze pogosto prenagljene, zdravniki pač po naravi poklica ne želijo puščati nič nedokončnega, kar se napačno definira kot lažno upanje. Naj se raje ukvarjajo s tem kar je, ne z nečim kar morda ne bo, ali pa si želijo zagotoviti potencialnega stalnega bolnika, ki je ... vemo česa vir. Eno je dati na znanje, da je možnost, drugo pa možnost vnaprej fiksirati, pričakovati. Podobno je, če otroku na invalidskem vozičku rečejo, da nikoli ne bo več hodil, od kod jim to jamstvo, kako vedo, saj ne vedo, kaj bo otrok, ta oseba odkrila v življenju, kakšne možnosti. Taka fiksacija, ki nekatere docela miselno res fiksira na to dejatvo, da se z njo s prijaznijo, in ne iščejo drugih možnost. Česa se bojijo zdravniki, če bi pustili kakšno stvar odprto, ponudili ali usmerili osebo h drugim možnostim, ki jih še ponuja ta svet, ne samo tiste, ki jih ponuja njihova bolnišnica, pa smo spet pri krivdi sistema. Navsezadnje je vse odvisno od ljudi in njihove osveščenosti.