Tri ženske bodo danes izvedele, da imajo raka dojk, ena bo umrla

Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah. V Sloveniji jih vsako leto zboli skoraj 1300. To niso samo številke, to so mame, hčere, babice, sestre, prijateljice, pravijo pri združenju Europa Donna. "Danes bodo najmanj tri Slovenke izvedele, da imajo raka dojk," so poudarili.

"Vsaka ženska se mora zavedati, da lahko, če dovolj dolgo živi, zboli za rakom dojk. Mora pa tudi vedeti, da je danes možnost ozdravitve velika, če je rak odkrit v zgodnji fazi razvoja," pravijo v Europi Donni. Ženskam zato na srce polagajo, naj redno pregledujejo dojke, se takoj zglasijo pri zdravniku ali ginekologu, če opazijo spremembe, in predvsem, naj skrbijo za zdravo življenje. 

"Ključno vlogo pri odkrivanju raka dojk ima ženska sama, če si redno od 20. leta enkrat mesečno pretipa dojke. Samopregled naj opravi 7. do 10. dan po začetku menstruacije, v menopavzi pa na izbrani dan v mesecu. Če pri samopregledu zatipa zatrdlino, ki se ne spreminja z menstruacijskim ciklom, če opazi izcedek ali vdrto bradavico, naj ne odlaša z obiskom zdravnika. Zdravnik mora presoditi, ali je sprememba nevarna ali ne," opozarjajo pri združenju. Ob tem dodajajo, da so bolezenske spremembe dojk zelo raznolike, vsaka sprememba pa še zdaleč ne pomeni raka.

Kako si pravilno pregledati dojke, si lahko preberete v nadaljevanju članka.

Pomembna preiskava za zgodnje odkrivanje raka dojk je tudi mamografija, ki lahko odkrije raka, ko še ni niti tipen.

Še vedno preveč žensk umre

Samopregledovanje nam na mesec vzame le nekaj minut, ki pa lahko pomenijo odločilno razliko v boju proti raku. Kljub temu bolezen še vedno zahteva preveč življenj. Vsak dan eno. "Pet let po diagnozi živi še 80 odstotkov slovenskih bolnic z rakom dojk, kar nas uvršča v zadnjo tretjino evropskih držav," opozarjajo pri Europi Donni. 

Ob tem poudarjajo pomen presejalnega programa Dora, ki po besedah dr. Simone Borštnar z onkološkega inštituta v Ljubljani vključuje že dve tretjini slovenskih žensk med 50. in 69. letom starosti. "Druga dobra novica je, da imamo na voljo vsa dokazano učinkovita zdravila, registrirana v Evropski skupnosti, žal pa se dobre novice tukaj končajo," je še povedala Borštnarjeva in poudarila hudi pomanjkanje onkologov, s katerim se že dlje časa soočajo.

"Ker nas primanjkuje, se skrajšuje čas, namenjen vsaki posamezni bolnici. In to je slabo. Zakaj? Zato ker pri raku dojke že zdavnaj ni več dovolj, da bolezen dobro zdravimo, da razdelimo ta zdravila, ki jih imamo na voljo, ampak moramo misliti tudi na kakovost življenja teh bolnic med zdravljenjem in po njem." 

Pomanjkanje kadra pesti slovensko zdravstvo v celoti, a v onkologiji je ta težava najbolj izražena, je še poudarila Borštnarjeva. Ob tem je treba vedeti, da bo rak kot vzrok smrti pri nas v naslednjih letih prehitel kardiovaskularne bolezni in prevzel vodilno mesto.

Rak dojk Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) leto stane kar 18 milijonov evrov, je povedal direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Ivan Eržen. 5,2 milijona namenijo za bolnišnično zdravljenje, 6,8 milijona za zdravila, preostalo pa za plačilo odsotnosti z dela, je pojasnil. "Breme vsakega posameznika, ki zboli, ter njegovih bližnjih pa je tisto, kar te številke ne pokažejo, in jasno je, da tega tudi ni mogoče pretvoriti v številke," je dodal.

Poudaril je, da bi se z nekaj več sredstev, namenjenih preventivi, marsikateremu strošku lahko izognili, da niti ne govorimo o rešenih življenjih.

Kako pravilno pregledaš dojke?

1. Dvigni desno roko in položi levo dlan na desno dojko. Iztegni prste in jih stisni skupaj ter s krožnimi gibi pretipaj celo dojko. Začni na zunanjem obodu dojke in se z roko premikaj proti bradavici.

2. Nagni se naprej in podpri desno dojko z desno roko. Z nežnimi krožnimi gibi leve roke rahlo pritiskaj na dojko.

3. Nagni se naprej, spusti levo roko. Stisnjenimi prsti desne roke pretipaj levo pazduho, nato ponovi pregled še z razprtimi prsti.

4. Po kopanju si oglej dojke v ogledalu in jih primerjaj. Prepričaj se, da ni nobenih vidnih sprememb. Nato skleni roke za glavo in znova preveri, da ni sprememb.

Kakšne so lahko spremembe dojk?

Dojke se spreminjajo med vsakim menstruacijskim ciklusom, med nosečnostjo in dojenjem ter v menopavzi. Pri številnih ženskah, predvsem v zrelem obdobju, se lahko pojavi drobna vozličavost dojk, ki je posledica sprememb v žleznih delih dojk. Najpogostejše spremembe so:

- zatrdlina ali več zatrdlin v dojki,
- izcedek iz bradavice,
- ugreznjene bradavice,
- oteklina in rdečina dojke.

Ali je sprememba nenevarna (benigna) ali rakava (maligna), mora po pregledu in morebitnih preiskavah presoditi zdravnik. O spremembah lahko preberemo na spletni strani Europe Donne.

Kdo lahko zboli?

"Na to, kdo bo zbolel za katerim od rakov, vplivajo z medsebojnimi učinki številnih dejavnikov iz okolja in načina življenja, dedna nagnjenost ter naključje," pravijo na Europi Donni.  

Rak je bolezen starejših ljudi, še dodajajo, in ker se življenjska doba podaljšuje, je tudi obolelih več. Pomembni nevarnostni dejavniki, ki so povezani z večjim zbolevanjem za rakom dojk, pa so:

- demografski (spol, starost, zemljepisna lega),
- dejavniki materinstva (zgodnja prva menstruacija, pozna mena, starost več kot 30 let ob prvem porodu, nerodnost, majhno število otrok, opustitev dojenja),
- oralna kontracepcija (le v obdobju jemanja),
- hormonsko nadomestno zdravljenje (še po več letih jemanja),
- nezdrav življenjski slog (alkohol, neuravnotežena prehrana z nasičenimi maščobnimi kislinami, debelost, telesna neaktivnost),
- mamografska nepregledanost dojk,
- dednost. 

Čeprav se s starostjo možnost, da zbolimo, veča, lahko rak dojk napade tudi mlade. Posledica zdravljenja je lahko tudi neplodnost, vendarle pa to ne pomeni, da se morajo ženske takoj odpovedati želji po materinstvu. "Mladim bolnicam z rakom dojk, ki še niso rodile, vendar pa to želijo, napredek v laboratorijskih tehnikah omogoča shranjevanje zarodkov, jajčnih celic in tudi tkiva jajčnika," je za spletno stran združenja Europa Donna povedala Borštnarjeva.

Rak dojke je tudi najpogostejši rak v nosečnosti, razvije se pri eni na 3000 nosečnic, njihova povprečna starost pa je med 32 in 38 let, je še povedala Borštnarjeva. "Povečane in napete dojke med nosečnostjo onemogočijo zgodnje odkritje tumorja, kar je vzrok zakasnitve diagnoze, v povprečju za 5–15 mesecev. Rak dojke se zato pri nosečnicah odkrije v višjih stadijih," je še dodala. Prekinitev nosečnosti ne izboljša izhoda bolezni, rak dojk pa tudi ne povzroči okvare ploda. Prav tako niso zabeležili malformacij ploda zaradi kemoterapije v drugem ali tretjem trimestru nosečnosti, lahko pa povzroči prezgodnji porod ali splav. Na vsak način pa se je treba izogniti radioterapiji, ki lahko okvari plod.

Akcija v Parku Zvezda v Ljubljani

Spoprijemanje z boleznijo

"Rak dojk je kronična bolezen, ki ne prizadene samo telesa bolnice, ampak globoko prizadene tudi njeno dušo. Mnogokrat spremeni pogled na vrednote življenja. Ne prizadene samo nje, ampak njeno bližnjo in daljno okolico. Vpliva na odnos v družini," pravijo na Europi Donni. Številnim bolnicam morajo operativno odstraniti dojko. To pomeni, da se morajo ženske, potem ko so se že soočile z boleznijo, pri kateri še vedno hitro pomislimo na smrt, spopasti še z novo podobo svojega telesa.