Sovražila sem nosečnice, mame in dojenčke!

Valerija in Tomaž sta se spoznala v Ljubljani, kjer sta študirala; ona na pedagoški fakulteti, Tomaž pa je študiral arhitekturo. Spominja se, da je že takrat sanjala, da se bosta nekega dne poročila in imela otroke, hišo z velikim vrtom in čudovito družinsko življenje. Slednje se je čez nekaj let tudi začelo uresničevati. Dobila je službo v vrtcu, Tomaž pa v arhitekturnem biroju. Tudi poročila sta se in se iz najemniškega stanovanja preselila v dedkovo hišo. "Z največjim veseljem sva urejala hiško, najlepše sva uredila sobo za dojenčka, na katerega sva upala čim prej," je povedala 39-letnica.

Kljub želji pa Valerija ni zanosila. Zdravnik je naredil preiskave in po njegovem mnenju so bili tako njeni kot Tomaževi izvidi brez posebnosti.

Dve leti je spremljala veselje prijateljic, ki so postale matere in pri 32 letih tudi sama zanosila. A imela je zunajmaternično nosečnost, zaradi česar so jo morali nemudoma operirati.

Po enem letu sta se s Tomažem odločila za umetno oploditev in v četrtem poskusu jima je uspelo. "Bila sem najbolj ponosna nosečnica. Potem pa spet šok. V petem mesecu nosečnosti sem začela krvaveti. Izgubila sem otroka, mojega sinčka. Ne da se opisati moje žalosti, za to enostavno ni besed. Le nekaj dni po smrti sinka sem prejela sms-sporočilo sošolke, da je rodila krepkega dečka. Nisem ji čestitala. Dva meseca po izgubi otročka je moja ljuba sestra na družinskem kosilu povedala, da pričakuje otroka. Vstala sem od mize in odšla domov. Sovražila sem jo, sovražila sem sošolko, vse prijateljice, ki so imele otroka. Z nikomer več se nisem družila. Če sem morala nujno po opravkih v mesto in videla mamico z vozičkom, sem čutila tak bes, da sem se začela bati svojih misli. Bila sem prepričana, da sem najslabša ženska na tem svetu, da nisem sposobna biti mama in žena. S Tomažem sva se razšla. Sama sem ga dobesedno spodila od sebe," je povedala Valerija.

Valerija se je nato zaprla pred svetom. Ko je sestra rodila hčerko, je eno leto ni prišla pogledat … Toda splet okoliščin je privedel do tega, da se je na videz žalostna usoda končala povsem drugače …