Srčnožilna obolenja niso le bolezni moških

"Prsna bolečina pri infarktu je prisotna tudi pri ženskah, a ni tako značilna, zato bolečine ne jemljejo tako resno, kot to velja pri moških," je na novinarski konferenci povedal predsednik Združenja kardiologov Slovenije Zlatko Fras. Ob tem je napovedal, da bo 14. redno letno plenarno zasedanje slovenskega Foruma o preventivi bolezni srca in ožilja 21. septembra v Ljubljani potekalo z osrednjo temo Varujmo ženska srca.

Slovenija je po njegovih besedah med redkimi državami, ki ji je vsaj pri moških uspelo znižati umrljivost zaradi srčnožilnih obolenj pod umrljivost zaradi raka. Po drugi strani pa umrljivost zaradi srčnožilnih obolenj pri ženskah predstavlja večji delež kot v primerljivih državah, je dejal. O vzrokih za takšno stanje bodo spregovorili tudi na zasedanju, katerega namen bo povečati osveščenost glede srčne bolezni pri ženskah.

Srčnožilne bolezni so v Sloveniji, tako kot v ostalem razvitem svetu, vodilni vzrok smrti, pa je spomnila Pia Vračko z Inštituta za varovanje zdravja RS. V Sloveniji zaradi srčnožilnih bolezni vsako leto umre preko 3000 moških in več kot 4000 žensk.

Po njenih besedah je umrljivost zaradi srčnožilnih bolezni v starosti do 75 let izrazito velik problem pri moških, saj je tveganje za smrt pri moških do te starosti 2,5-krat večje kot pri ženskah. Pri ženskah pa je porast umrljivosti zaradi teh bolezni izrazit po 80. letu starosti, je povedala.

Med dejavniki tveganja, ki jih je omenila, so prekomerna telesna teža, neustrezna prehrana s premalo sadja in zelenjave ter preveč maščob, kajenje, alkohol in zvišan krvni tlak. Pri ženskah je po njenem opozorilu treba omeniti tudi obremenitev s stresom. Ta je namreč pri ženskah izrazitejša, ker občutijo več vsakdanjega stresa in ga tudi težje obvladujejo kot moški.

Tako kot Fras in Vračkova je tudi Franc Zalar iz Društva za zdravje srca in ožilja poudaril pomen preventive. "Bolezni srca in ožilja imajo za posameznika in njegovo družino ter celotno družbo strahotno ceno," je poudaril.