Stigmatiziranje depresije: 'Že 15 let se zdravim pa nikoli nisem želel škodovati drugim'

Medtem ko preiskovalci iščejo razlog, zakaj se je Andreas Lubitz odločil, da strmoglavi potniško letalo in ubije 149 oseb na krovu, skupine za duševno zdravje opozarjajo, da je zaradi poročanj v primeru 27-letnega nemškega pilota in navajanj, da ga je v dejanje potisnila dolgotrajna depresija, to močno povečalo stigmo, ki zaznamuje duševne bolezni in vse, ki trpijo zaradi le-teh.

V skupni izjavi za javnost so obsodili ugibanja o duševnem zdravju pilota in opozorili, da so bolniki, ki trpijo za duševnimi boleznimi, že tako zelo zaznamovani v družbi in zaradi stigme prisiljeni prikrivati svojo bolezen. Še več, v združenjih za duševno zdravje opozarjajo, da bodo zaradi tega primera duševni bolniki opustili zdravljenja ali ga sploh ne bodo iskali.

Psihiatrinja: diagnoza le del osebnosti in ne determinira dejanja

Psihiatrinja Vesna Švab je v zvezi z nesrečo letala Germanwings dejala, da je potrebno počakati na več podatkov, da se lahko oceni, kako je bilo s pilotovim psihičnim stanjem. Prav tako je opozorila, da je ljudi z depresijo danes veliko. Glede duševnih motenj ugotavlja, da bo kar tretjina ljudi vsaj enkrat v življenju doživela hudo duševno motnjo, zaradi katere bo potrebovala pomoč, med temi motnjami pa je najpogostejša depresija. "Pri vsakem dogodku, kjer se uporabi diagnoza zato, da se označi kot očiten vzrok za neko zlo dejanje, ki je očitno moralo imeti več vzrokov, to odpre vrata predsodkom in diskriminaciji," opozarja Švabova in dodaja, da se je izničilo preventivno delo, ki je bilo opravljeno, da bi vendarle zmanjšali stigmo glede duševnih obolenj.

Zaradi predsodkov ljudje ne bodo iskali pomoči

Največja ovira h kakovostni obravnavi ljudi, ki trpijo za eno od duševnih motenj, je prav stigma in diskriminacija. "Ljudje ne iščejo ustrezne pomoči, ker nanje gledamo skozi lupo predsodkov in se do njih vedemo diskriminatorno. Hkrati pa je potrebno vedeti, da je pravočasna in hitra pomoč pri duševnih motnjah večinoma zelo uspešna."

"Zmanjševati dostop do pravočasne pomoči je nekaj, kar je narobe iz strokovnega stališča, prav tako povzroča ogromne posledice v ne prepoznavanju in prepoznem odkrivanju ter zdravljenju zato trpljenju številnih ljudi. Opozarjanje proti stigmatizaciji, zmanjševanju predsodkov, da bodo ljudje poiskali pomoč in o tem spregovorili, je ključno, ne pa, da stigmo s prehitrimi sodbami še povečujemo," pravi Švabova.

Povezovati depresijo s tem zlim dejanjem je neustrezno

Paul Farmer, ki vodi združenje Um (Mind) je za Newsbeat dejal: "Vsi si prizadevamo razumeti, kaj se je zgodilo v tej tragični letalski nesreči, a žal obstaja nevarnost, da se zaradi poročanja vzpostavi korelacija med depresijo in tem dejanjem. Gre za preveliko posploševanje, ki ni potrjeno z verodostojnimi dokazi."

Preiskava sploh še ni zaključena, pa že vsi mediji poročajo, da je depresija pognala pilota v to dejanje, opozarja Farmer. "Vse skupaj je sedaj videti tako: vsi, ki trpijo ali so trpeli za depresijo, so nevarni za širšo javnost. Na tisoče ljudi opravlja stresne poklice, se bori zoper depresijo in izgorelost, pa vseeno dobro opravlja svoje delo," pravi Farmer.

Angleški psihiater in vodja kraljevega kolidža za psihiatrijo Simon Wessely je dejal, da je potrebna velika mera previdnosti pri poročanju o teh zadevah, še posebej, ker niso znani vsi dokazi. "Ne smemo prehitro soditi. Morda je ta pilot res imel depresijo, a se je potrebno zavedati, da ima samo v Veliki Britaniji depresijo več milijonov ljudi. Depresija je pogosto ozdravljiva, stigma in izločitev iz družbe pa sta tista dejavnika, ki vplivata na to, ali bodo bolni poiskali pomoč in o tem sploh spregovorili," opozarja Wessely.

'Že 15 let se zdravim za depresijo pa nikoli nisem želel škodovati drugim'

Na Twitterju so zaokrožile objave, v katerih osebe, ki so se ali se še zdravijo za depresijo opozarjajo, da je povezovanje depresije in samomorilnosti ter navezovanje na letalsko nesrečo nemškega letala v Alpah povsem neprimerno. "Zaradi depresije bi morda lahko škodoval sebi. Nikoli v teh 15 intenzivnih letih nisem - prav tako ne poznam nikogar, ki bi - želel škodovati drugim," je na Twitterju zapisal Matt. Spet drugi pa je zapisal: "Že leta se borim z depresijo, pa zato še nisem oseba, ki bi bila pripravljena ubiti 150 oseb."

Ameriški psiholog: Če priznaš, da imaš duševne težave, si šibak

"Duševne bolezni so stigmatizirane na vseh področjih. Ljudje se o stresu, depresiji ali tesnobi sploh ne upajo spregovoriti, še posebej ne na delovnem mestu, saj se bojijo, da se jih bodo delodajalci poskušali hitro znebiti," opozarja psiholog Cary Cooper z Univerze v Lancasterju, ki se je podrobno ukvarjal z duševnim zdravjem pilotov. "Duševne bolezni so zelo pogoste. Statistika pravi, da bo vsak četrti Zemljan vsaj enkrat v svojem življenju doživel eno od duševnih bolezni in nekaj od teh ljudi bo zagotovo tudi pilotov. Žal je v naši družbi priznanje, da imaš katero od duševnih težav, znak šibkosti. Ko se odločaš za enega od 'mačo' poklicev, kot je poklic pilota, se žal zgodi tudi to, da osebe skrivajo zdravstvene podatke," pravi Cooper in dodaja, da je ključno vprašanje, kako bodo letalske družbe ocenjevale, kdaj nekdo, ki ima duševne težave, še lahko leti in kako bodo delodajalci odločili, kdaj nekdo potrebuje le nekaj prostega časa, da uredi svoje težave. "Ne pa, da jih bo strah priznati svoje težave, ker bo velika verjetnost, da bodo odpuščeni."