Švedski krvodajalci prejmejo sporočilo, ko njihova kri reši življenje

"Hvala lepa" – to je vsebina sporočila, ki ga švedski krvodajalci prejmejo, ko darujejo kri. Ko pa njihova kri steče po venah nekoga, ki jo potrebuje zaradi bolezni ali poškodb, pa jih zavod v SMS sporočilu obvesti tudi o tem.

"Nenehno iščemo nove načine, da našim krvodajalcem sporočimo, kako pomembni so," je dejala Karolina Blom Wiber iz švedskega zavoda za transfuzijo krvi. Obveščanje o tem, kdaj je darovana kri prišla do bolnika, je eden od zelo učinkovitih načinov, pravijo.

Gre za pozitivno povratno informacijo, ki krvodajalcem sporoči, da so dejansko pomagali nekomu, s tem pa jih spodbudi, da tudi v prihodnje darujejo kri. Novost je naletela na pozitiven odziv v švedski javnosti. "Lepo je vedeti, da smo s to malenkostjo naredili veliko ter morda tudi komu rešili življenje," je dejala Blom Wibergova.

Sporočila so najprej – pred tremi leti – začeli pošiljati v Stockholmu, ko pa so videli, da imajo ta izjemno pozitiven učinek in da spodbujajo krvodajalce, so obveščanje z SMS-i postopoma uvedli tudi v drugih krajih po državi. S tem pa želijo k darovanju pritegniti predvsem mlade.

Za to potezo so se odločili po tem, ko so opazili, da se vse manj ljudi odloča za darovanje krvi. To je v zadnjih letih sicer trend v večini zahodnoevropskih držav.

V desetih letih 40 odstotkov manj krvodajalcev

V Veliki Britaniji, denimo, se je v desetih letih število tistih, ki redno darujejo kri, zmanjšalo za kar 40 odstotkov. "Čeprav za zdaj še vedno lahko zagotavljamo oskrbo s krvjo, je izjemno pomembno, da imamo trdno bazo krvodajalcev tudi v prihodnje," je dejal Jon Latham iz britanskega zavoda za transfuzijo krvi in transplantacije.

Britanci predvidevajo, da je eden od razlogov za tako drastičen upad krvodajalcev tudi vse več tetoviranih ljudi. Smernice za darovanje krvi namreč pravijo, da tisti, ki se tetovirajo, štiri mesece po tem ne smejo darovati krvi. Med razlogi pa naj bi bilo tudi potovanje v eksotične kraje, saj mora od zadnjega takšnega potovanja miniti najmanj šest mesecev.

V Sloveniji je tradicija krvodajalstva dolga že 70 let

V Sloveniji na leto zberemo 45.000 litrov krvi, kar pomeni, da se na leto odzove do 100.000 krvodajalcev. Krvodajalska mreža je stabilna in krvodajalstvo ostaja najbolj množična solidarnostna akcija pri nas.

Za zagotavljanje ustrezne krvi bolnikom pri nas sicer potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan. S številom krvodajalcev pa se Slovenija uvršča v evropsko povprečje. Najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni oz. da v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi.

Darovanje krvi je ena najplemenitejših oblik pomoči, saj krvodajalci omogočajo bolnikom ustrezno zdravljenje in tako rešujejo življenja.