Hemofilija je dedna bolezen, prenašalke pa so vedno hčere bolnika s hemofilijo. Prenašajo okvarjeni gen, same pa simptomov bolezni nimajo. Sinovi prenašalke okvarjenega gena imajo 50-odstotno možnost, da bodo hemofiliki, hčere iste ženske pa imajo 50-odstotno možnost, da bodo prenašalke gena za hemofilijo.
Obstajata dva tipa (A in b) prirojene hemofilije, prav tako se lahko motnje, ki povzročajo krvavitve, pojavijo pri ljudeh, ki niso nikdar imeli takšnih težav. S hemofilijo tipa A se rodi ena oseba na 10.000 ljudi, s tipom B pa ena na 50.000 ljudi. Bolniki s hemofilijo tipa A sploh nimajo faktorja VIII, to je posebna beljakovina za strjevanje krvi, ga imajo premalo ali pa je okvarjen. Pri hemofiliji B so klinične posledice podobne kot pri hemofiliji A, vendar je ta oblika petkrat redkejša.
Pridobljena hemofilija se pojavi pri približno eni osebi na milijon. Osnovni vzrok za pridobitev te bolezni je ponavadi neznan, lahko pa se pojavijo v zvezi z nosečnostjo, avtoimunskimi boleznimi, uporabo določenih zdravil ali rakom.
Terapija bolnikov s hemofilijo (A in B) ponavadi temelji na nadomestnem zdravljenju, to je nadomeščanju manjkajočega faktorja strjevanja.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.