Preprosto dejanje, kot je umivanje rok z milom, bi lahko rešilo na tisoče življenj

Svetovni dan umivanja rok, ki ga obeležujemo 15. oktobra, opozarja na pomembnost umivanja rok z milom in vodo, kar je eden izmed najučinkovitejših in cenovno najdostopnejših preventivnih zdravstvenih ukrepov. Letošnje geslo dneva je: ''Poskrbite, da umivanje rok postane navada!''

Na koži rok so stalno prisotne mikrobne populacije, občasno pa na roke ob stiku z drugimi predeli lastnega telesa, drugimi osebami ali ob stiku z okoljem dobimo tudi druge mikroorganizme. Prav ti pa so največkrat vzrok za različna obolenja, ki jih zaradi poti prenosa imenujemo kar ''bolezni umazanih rok''. S preprostim ukrepom, kot je temeljito umivanje rok, lahko te mikroorganizme z naših rok odplaknemo in tako preprečimo razvoj bolezni, so poudarili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Roke je treba, kot poudarjajo strokovnjaki, umiti takoj, ko se umažejo. Posebno skrbno pa jih po navodilih NIJZ umivamo: 

- pred, med in po pripravi jedi, še posebej dosledno, če rokujemo s surovim mesom, jajci, morskimi školjkami, svežo neočiščeno zelenjavo ali sadjem;
- pred jedjo;
- vsakič preden koga hranimo;
- pred nego in po negi bolnika v domačem okolju;
- pred in po oskrbi rane, ureznine, udarnine, ko je koža poškodovana;
- po uporabi stranišča;
- po menjavi plenic ali po brisanju in umivanju otroka po uporabi stranišča;
- po smrkanju, kihanju, kašljanju, če smo uporabili robec (če nimamo pri sebi robca, v katerega bi zakašljali ali kihnili, potem to naredimo v rokav in ohranimo roke čiste);
- po dotikanju živali (tudi hišnih ljubljenčkov, akvarijskih živali), živalske hrane ali živalskih odpadkov;
- po dotikanju odpadkov ter
- ob prihodu domov.

Pravilno umivanje rok

Ni pa pomembna le doslednost umivanja, ampak tudi način. Kot poudarjajo na NIJZ, je pomembno, da se držimo pravilnega zaporedja postopka umivanja rok in da roke pod tekočo toplo vodo najprej omočimo.

''Pred umivanjem vedno odstranimo ves nakit (prstane, ure, ipd.). Pomembno je, da namilimo in zdrgnemo vse predele rok in po celi površini dlani, hrbtišč, medprstne prostore obeh rok, konice prstov, ne pozabimo palcev, predelov pod nohti ali zapestij. Roki milimo vsaj 20 sekund, tako da namilimo vse predele rok. Z umitih rok temeljito speremo milo in roke dobro osušimo. Najbolje, da jih obrišemo do suhega s papirnato brisačo, ali s svojo brisačo za roke, ki jo redno menjamo. Pipo zapremo s komolcem ali papirjem in ne z umito golo roko, še posebej, če nismo doma''.

Dodali so, da veliko ljudi po milu poseže že s suhimi rokami. A je bolje, da si ju najprej dobro omočimo, saj s tem odplaknemo kar precejšne število mikroorganizmov s površine rok in miljenje, ki sledi, je bolj učinkovito in postopek umivanja rok v celoti odstrani več mikroorganizmov.

Po podatkih NIJZ smo še posebej odrasli problematični pri umivanju rok, saj nismo vedno dovolj natančni, predvsem pa si rok ne umijemo vedno, ki bi jih morali.

Preprosto dejanje, kot je umivanje rok z milom, bi lahko rešilo na tisoče življenj

Lani je več kot 300.000 otrok, mlajših od 5 let, umrlo zaradi diarejskih bolezni, povezanih z omejenim dostopom do varne pitne vode in sanitarij – to pomeni več kot 800 otrok na dan, opozarjajo na Unicefu Slovenija. Številne od teh bolezni bi lahko preprečili s preprostim dejanjem, kot je umivanje rok z milom. "Vsako leto 1,4 milijona otrok umre zaradi pljučnice in diareje - bolezni, ki bi ju lahko v veliki meri preprečili," je povedal Sanjay Wijesekera, vodja Unicefovih programov za vodo, sanitarije in higieno. "Gre za osupljivo statistiko, ki bi jo lahko spremenili, če bi otroke in družine spodbudili k umivanju rok. Znano je, da lahko umivanje rok z milom pred obrokom in po uporabi stranišča zmanjša verjetnost za pojav diarejskih infekcij za več kot 40 odstotkov. Umivanje rok je preprost in poceni preventivni ukrep, ki lahko rešuje življenja," je še dodal.

Dejstva o umivanju rok:

- en gram fekalij vsebuje 100 milijard bakterij
- le približno 1 od 5 ljudi na svetu si po uporabi stranišča umije roke
- vsako leto 1,7 milijona otrok umre pred 5. letom starosti zaradi diareje in pljučnice
- ko si otroci po uporabi stranišča ali pred obrokom umijejo roke, zmanjšajo verjetnost za pojav diarejskih infekcij za več kot 40 odstotkov
- akutne respiratorne infekcije, kot je pljučnica, so vodilni razlog za smrtnost otrok, mlajših od 5. leta starosti
- umivanje rok z milom po uporabi stranišča in pred obrokom lahko med otroki za četrtino zmanjšajo verjetnost za pojav pljučnice.